Celovec 9. 6. 1900

Predraga Ivanka!

Hvala lepa za Tvoje pismo, iz katerega, hvala Bogu, morem sklepati, da se je Ivanu na bolje obrnilo. Sveži zrak in popolni mir v naravi del mu bode prav dobro, njegova narava in mladost premagala bodeta tudi najhujše. Tedaj le ne obupaj, vse bode še dobro z božjo pomočjo. Bog mu daj kmalu ljubo zdravje!
Od tukaj Ti nemam kaj posebnega poročati. Od 26. maja do 4. junija bil sem v Brnem pri svojej Ireni. Da se mi je dobro godilo in da sem se le s težkim srcem zopet ločil od nje je gotovo in razumljivo. Pri tej priložnosti seznanil sem se tudi s svojo prihodnjo taščo, svojima svakoma in svakinjama. Prav prijazni ljudje so in posebno tašča je neizmerno ljubeznjiva gospa.
Dogovorili smo se pri tej priložnosti tudi o oprembi najinega prihodnjega stanovanja in o dnevu poroke, katera bode na moj godovni dan t.j. 29. 8. – Po želji moje Irene, katera se z menoj popolnoma strinja bode poroka brez vse slavnosti, čisto na tihem. Vsaj je človek pri taki priložnosti vže tako razburjen, kaj je treba to razburjenost še povečati z vsakovrstnimi ceremonijami. Ali nimam prav? Po poroki se nameravava se odpeljati v Prago, od tam v Linz, Salzkamergut, Solnigrad, Monakovo, Bodensee, Inomost potem črez Brenner v Celovec. Upam da mi bode toliko časa ostalo, da obiščem pozneje tudi mojo domovino, in tudi Vas. Sicer pa nameravam se pred poroko mater in sestri obiskati in pri tej priložnosti pridem se ve da tudi k Vam.
Kedaj da bode to že ne vem za gotovo, najbrže meseca julija ali začetkom avgusta. Vsaj ostaneš z Ivanom celo poletje v Lazih? Ako mislita prej zopet iz Laz piši mi, da vem pri čem da sem. Pozdravi Ivana, stariše sestre brata in mojo sestro. Srčno Te pozdravlja in poljublja z željo Bog daj Ivanu zdravje Tvoj
Janko