Predraga sestrica!



Veselilo me je prejemši Tvoje ljubo pismice, rad bi ti bil koj odpisal pa vedno je kaj vmes prišlo in tako odložil sem pisanje; upam, da mi ne boš za zlo vzela, ampak me še nadalje obiskala z par vrsticami. Samo nekaj bi Te prosil! Prihodnjič piši mnogo in vzemi malo večji list; zadnjič sem se dobro pripravil čitati, in že je bil konec, bolje ravnaš ako tega majhnega prihraniš za dopisovanje s Tvojimi prijateljicami. Zdrav sem hvala Bogu, kar upam tudi od Tebe. Zima velika, vendar upanje imamo, da če biti kmalu boljši in lepši. Ker posebnosti nevem zato sprejmi nešteto pozdravov in poljubov

od

Tvojega

brateca

Josipa

Sporoči v. č. sestram učiteljicam moj ponižen

poklon.

Ljubljana, dne 17./3. 1895