Čislani g. urednik!

Hvala Vam lepa na spomin iz Opatije – bilo mi je jako drago, da sem dobila razglednico baš od onega lepega južnega pota, ki mi je tako drag v spominu.

Da, verjamem, toži se Vam po Opatiji. No v maju mora bi tam dol res krasno. Jaz se prerada spominjam Opatije, človek uživa toliko prerodnega zraka, toliko izprememb. Obžalujem, da Vas ni poljubilo južno sonce s toplimi žarki – božajočimi in dihajočimi. Spominjam se pomladnih dni tam doli v marcu in aprilu, ko je sijalo to sonce vse drugače, nego pri nas!

Mojega ideala bi ne mogli najti tam doli in Bogve kje je. – Jaz vzljubim včasi koga mimogrede in ga ne zabim nikoli več. Seveda sem v ljubezenskih stvareh sila neokretna, verjemite mi, da ne razumem ničesar o onih čarih s katerimi nekatere ženske tako umetno preberejo moško ljubezen. Meni bi moral nekdo pomagati.

Počutim se dobro, upam, da ni več nevarnosti za moje zdravje. Življenje je tako lepo!

Ko napišem kaj lepega (novega), Vam izvestno pošljem. Za zdaj pa objavljajte stare stvari, saj jih imate še precej!

Zdravstvujte!

udana

24. V. 1905 Ljudm. Poljanec