Čestita gospica!
Pa ste bili res spet bolani! Oh, kako Vas obžalujem! Seveda to mi ni na misel prišlo, ko sem premišljevala, zakaj pač več ne pišete. – Pa da ste le spet zdrava, zdaj bo že vse dobro.
Danes Vam pošiljam svoj prvi poskus v pripovedovalni stroki. Prosim, le sodite o njem z vso svojo strogostjo. Če ne bo nič, ne bodem več časa tratila s takimi bedarijami. Še nekaj drugega sem bila namenjena napisati z naslovom »Moč glasbe« pa mi čas ni dopuščal. Zdaj čakam rajši na razsodbo o tem prvem spisu.
Oh, ne verjamete mi, kako težko se pripravljam zdaj po leti k kakemu resnemu delu. Otroci mi silijo vedno ven na prosto. A iti moram vedno ž njim. Večeri, koje sem sicer uporabljala za svoje študije, so pa zdaj tako kratki, da ne utegnem nič delati. Komaj ko spravljam otroke k počitku, pa sili i mene zaspanec. Resnemu duševnemu delovanju pa je res le zima ugodna.
Ali ste brali v Katoliškem obzorniku kritiko o Slovenki? Grozno! »To naj berejo slov. žene in dekleta!« Pravi, da neka dopisovalka obžaljuje, da nimamo še nobene Ane Negri ali George Sand. Jaz se pa ne spominjam, da bi bila Slovenka kaj takega pisala. V zlo ji pa šteje tudi, da hvali Govekarja in Aškerca. Seveda, to vodi naravnost v pekel. Uboge slovenske žene in dekleta, kaka dušna hrana se vam podaje.
V zadnji številki opažam, da je večinoma vsa tvarina iz moškega peresa. Ali so se Vam sodelovalke mar odrekle? Preje tako pridna Ana Marja in ljubka Milka, kaj več ne pišeta
Mislila sem uže, če bi Vam ne ugajali krajevni popisi. Saj tako bore malo poznamo našo domovino. Morda ne bi bilo napačno, če bi Slovenka večkrat kaj sličnega prinesla. A da so opisi okrašeni s slikicami, saj se izdeljujejo lahko po fotografijah. Sploh se mi zdi, da bo Slovenkin obseg kmalo premal.
Pripis: Prosim, češko pesmico sem napisala po spominu, pa mi ortografija ni znana. Ali jo morete popravljati?
Pozdravlja Vas prisrčno Elvira Dolinar.