ID
1243
Pošiljatelj Elvira Dolinar
Poslano iz Velika Dolina
Poslano v
Datum 18.05.1897

Ljuba gospica!
Rada ustrežem Vaši želji. Zapisala sem si iz Frick\'s Rundschau in iz Wiener Mode nekaj primernega. Daljše, bolj komplicirane recepte sem izpustila, ki se itak ne uporabljajo. Nekaj sem tudi dostavila iz svoje lastne prakse. Prevodi niso po nemškem besedilu, marveč sem jih drugače stilizirala. Sicer je pa vir vsepovsod podpisan, če ga hočete v Slovenki navesti. Upam da bodete dobili marsikaj uporabljivega.
Glede onega spisa je res boljše, če omenjeno mesto izpustite. Dalo bi se menda tako-le stilizirati … a posnemajmo jih je le v tem, kar imajo lepšega, boljšega od nas. Kajti s posnemo grdih izrastkov velikomestne hiperkulture se nikakor ne približujemo zaželjenemu cilju, ne, oddaljimo se še. Torej pozor! i.t.d.
Sicer pa naredite, kakor Vam drago.
Triglav, hm, da je ta G.-ov pač ne bi bila spoznala. Morda je pač tudi malo vkrotil svojo naravo. – Ali ste brali kritiko od Ljubezen in rodoljubje v Sl. Listu? Ta Vam je pravi kvas, pa pride še in še. Radovedna sem, kaj bo ta kritikarica vse vkup spravila. Pa njena logika, ta je pač grandiozna. Pa morda niti ona ni; jaz le sumim, da je kak »on« skrit pod psevdonimom. Vaša povest Pod streho me je prec od kraja prav zanimala. Posebno mojstersko ste risali tisto tržaško življenje nižjih slojev. Človek kar sliši te kričeče laške glasove. A Roza se mi vidi vendar strašno srdita. Ni li res?
In petto imam nekaj kratkih skic, pa se ne upam prav. Nevem, pripovedovalni slog mi ne gre. Jaz se znam le kregati in karati.
Kaj pa tista pustna črtica; Kakšna usoda ji je pa odmerjena?
Oprostite »packo« na tretji strani. Moj najmlajši nadepoln sinko je zletel na tla, pa sem strahom kar pero zagnala.
Prisrčen pozdrav
Vaša Elvira Dolinar

KORESPONDENCA