Ljubeznivi gospod Govékar!
V naglici samo toliko, da sem prejela v tem hipu Matičine knjige (lažem, pred ½ ure), pa da sem se hlastno, strastno lotila takoj Vaše povesti. Prečitala sem že 4 poglavja in jako, jako me zanima povest. Predno čitam dalje, moram Vam čestitati takoj prav iz srca in veseli me, da bodem morala in upam tudi mogla za 5. št. spisati oceno. Jezik Vaš je pa naravnost diven.
Poznate me in menda ste že tudi spoznali, da sem odkritosrčna in ko ne morem hvaliti – molčim. Zato mi pa morate verjeti, ako vam pravim, da sem do sedaj entuzjaznena za Vašo povest. Ah, tiskar, zato imam komaj prvo korekturo, sedaj pa na delo!
Čestitam in zopet čestitam in Vas prav lepo pozdravljam!
Udana
Márica
12. II. 97.