ID
1097
Poslano iz Dob pri Domžalah
Poslano v Laze pri Logatcu
Datum 25.01.1894

Srčnoljubljena!



Imendan Tvoj! Kaj naj Ti povodom godu Tvojega želi srce prijateljice ki goji za Te najprisrčnejša čustva prijateljstva? Kako izraziti dovolj jasno najtajnostnega čutila? Nedostaje mi besed da bi z njimi objavila to kar Ti voščim in želim, ja želim iz srca in globine, in tudi hočem osobito v imendan Tvoj prositi Večnega za blagostanje Tvoje, in ako me usliši potem bodeš srečna tu na zemlji in neizmerno srečna onkraj, v nebesih.

Draga moja! Presrčna hvala Ti za ljubko voščilo k promeni leta, Bog daj da bi bilo srečonosno a ne osodepolno pa vsaj bode kakor Bog hotel, in tako je vedno za nas najboljé.

Imam za Te srčne pozdrave iz samostana od s. Luitgarde in s. Sholastike ki je najzadovoljnejša novicinja!

Kaj bode pa z nama Ivanka? – Mej svetom alte Jüngfrauen bleiben, to nij nič, tega nazora bila sem vedno, ali v samostan iti ali pa se omožiti kaj ne? ...

Kako pa se kaj imaš si zdrava?

Pri nas gospoduje precej »faulenca« (influenca).

Drugega posebnega pa ni!

Izkazujoč še jedenkrat vse najbolje pozdravlja in poljublja Te preiskreno

Tvoja zvesta p:

Polonica

Bog s Taboj!

25. 1. 894

G. Juliji srčan pozdrav od Metke in mene.



KORESPONDENCA

Faksimile tega pisma še ni na voljo.