Sedaj v spomladi pa pozdravimo našega Aškerca v Bohinji – Oj kako se veselim tistega dne! Komaj si bodem upala dihati v njegovi bližini – zrla bodem tiha v njegov obraz – morebiti zavije vendar kaka sapica njegovega duha v moje srce. – Pred nekaj dnevi napravila sem svojo zadnjo gorsko partijo in vrnivši se zopet v dolino – pozdravila sem Vas z ono dopisnico.

Pišite mi kmalo kaj! Veselim se že prihodnje številke in sem radovedna na pesmi od »Vide«. kterih že toliko pogrešam. Ona me večkrat spravi iz te puhle proze. – Oh včasih sem tako suhoparna – tako neznosno dolgočasna – dočim Vidi iz vsake besede veje tako sveže, veselo življenje!

Z Bogom! Vam preudana

Kristina

Na B. B. 27. 11. 97