Rojena je bila 23. septembra 1873 v Novem mestu kot Adelheid Leopoldina Eleonora Czernich. Njen oče je bil Alois, mati pa Franziska (njen dekliški priimek je bil Verhovec). Družina je bila številna, saj je bilo v njej rojenih devet otrok. Alois Czernich je imel v t. i. Bergmannovi hiši v sedemdesetih letih in v začetku osemdesetih trgovino. Leta 1886 se je družina preselila v Ljubljano. Tam je Ada obiskovala učiteljišče, kjer je leta 1891 najprej opravila izpit za vzgojiteljico v vrtcih; viri jo sicer navajajo kot gojenko iz Novega mesta. Leta 1895 se je prijavila kot absolventka učiteljišča in kandidatka za učiteljski poklic na mesto podučiteljice v St. Marein (Šmarje) pri Wolfsbergu (Volšperk). Poučevati je začela na začetku šolskega leta 1895/96. Leta 1897 je opravila še izpit za poučevanje v občih ljudskih šolah z nemškim jezikom, maja 1898 je bila službeno prestavljena v St. Michael, konec leta pa 1899 v St. Leonhard.
Na Koroškem, kjer je imel strankarske nastope, je spoznala Etbina Kristana, s katerim se je leta 1900 civilno poročila v Trstu, glede na to, da učiteljice niso smele biti poročenene, so jo v začetku leta 1901 razrešili. Trstu, na ulici Valdirivo 12, sta zakonca Kristan živela verjetno do leta 1905, ko sta se preselila v Ljubljano, kjer sta do novembra 1909 stanovala na Cesti na južno železnico 26, nato pa na različnih drugih naslovih. 30. marca 1907 je prispel v Ljubljano Ivan Cankar, ki je bil v tem letu kandidat socialnih demokratov na volitvah. Večino časa je bil nastanjen pri zakoncih Kristan. Ko se je vrnil na Dunaj, si je z Ado Kristan izmenjeval pisma, iz katerih lahko vsaj do neke mere sklepamo, kako je potekalo njeno življenje v tem obdobju, iz strokovne literature pa lahko razberemo, da je Ada Kristan pred prvo svetovno vojno dejavno sodelovala pri prireditvah v Vzajemnosti, ženski podružnici socialnodemokratske stranke. Še posebno odmeven je bil njen nastop v Narodnem domu 8. marca 1913.
Leto 1914 je bilo v življenju Ade Kristan prelomno ne le zaradi začetka prve svetovne vojne, temveč tudi zato, ker se je takrat Etbin Kristan za daljše obdobje odpravil v Združene države Amerike, kjer je sicer predaval že leta 1912. Kot je mogoče sklepati iz nekrologa, v katerem je zapisano, da je Ada dolgo živela na (avstrijskem) Štajerskem, je verjetno tudi ona kmalu po moževem odhodu zapustila Ljubljano. O medvojnem delovanju Ade Kristan ni bilo mogoče najti podatkov, gotovo pa je vsaj še v začetku leta 1919 živela v avstrijskem Gradcu. Tedaj je sodelovala kot kandidatka socialno demokratske stranke na volitvah v Narodni svet vzhodne Štajerske. Kmalu nato se je vrnila v Ljubljano, saj po novi ureditvi Avstrija v formalnem smislu ni bila več njena domovina. Kljub bolezni je predavala in pisala v strankarske časopise. Reminiscenco na njeno življenje v tem obdobju zasledimo v pismu Zofke Kveder (8. oktober 1924), kjer sporoča Ivanki Anžič, da ji je Ada Kristan pisala, da je bila težko operirana. Ta operacija ji ni prinesla zdravja, saj je pred veliko nočjo leta 1925 odšla na še en poseg v sanatorij Gallspach v Avstriji. Tam je 1. junija 1925 umrla. Ada Kristan je objavila pet leposlovnih besedil, dve izmed njih v nemščini.
