Marija Fabjančič, rojena 23. novembra 1890 v Povžanah. Babica Amy Fradel in žena Janeza Fradela.
O korespondenci družine Fradel
Zapuščina družine Fradel izhaja iz osebnega arhiva Amy Fradel. Del tega so tudi pisma babice Amy Fradel, Marije Fradel oz. prvotno Fabjančič, ki se je rodila 23. novembra 1890 v Povžanah. Njena starša sta bila Jožef Fabjančič in Marija Cergolj, ki sta imela štiri otroke. Poleg Marije, še hčerki Rezina oz. Terezija (1883-1963) in Tona ali Antonija (1886-1936) ter sina Jožefa (1887-1949). Družina Fradel prihaja iz vasice Bač, sicer pa njihovi daljni predniki izhajajo tudi iz Francije, vendar so na tem področju živeli že pred letom 1630, ko so duhovniki postopno začeli voditi evidenco status animarum. Josef Fradel je svojo stanovanjsko stisko rešil tudi tako, da je kupil posest v Povžanah. Leta 1865 se mu je rodil sin Valentin Fradel. Leta 1887 se je 22-letni Valentin poročil z 20-letno Ivano Fabjančič. Njun prvi otrok je umrl pri 2 letih. Drugi se jima je rodil sin, Janez Fradel, 23. februarja 1889. Janez Fradel je bil dedek Amy Fradel. Valentin in Ivana sta imela še enajst otrok, ampak so le štiri dekleta, Pepina, Stefanija, Marija in Antonija ter sin Rudolf, preživeli.
Janez Fradel je kot najstarejši sin moral pomagati staršem na kmetiji. Vseeno je imel željo videti svet in leta 1909 jih je uspel prepričati, da mu dovolijo, da gre v Ameriko in tam dela ter tudi kaj zasluži, da bo s tem pomagal družini. Pot v Ameriko s parnikom iz Trsta je trajala približno dva tedna in 17. decembra 1909 je Janez prispel v Ameriko. Leta 1912 se je bil primoran vrniti domov, saj je njegova mama zbolela za tuberkulozo in njegov oče je komaj shajal. Tudi zasluženi denar, ki ga je Janez prinesel iz Ameriki družini ni kaj preveč pomagal. Janeza je kmalu doletelo obvezno služenje vojaškega roka v avstro-ogrski vojski. Določen je bil v 97. regiment s centrom v Karlovcu. Kljub služenju v vojski je Janez pogosto obiskoval Marijo Fabjančič in leta 1913 dezertiral iz vojske in se poznega marca 1913 vrnil v Zahodno Virginijo. Po njegovem odhodu je Marija izvedela, da je noseča, ter da bi se izognila ponižanje, je morala za Janezom v Ameriko, da sta se poročila. Janez si je za njeno potovanje izposodil denar. Marija je v Ameriko potovala skupaj s Francko Ban. Marijin brat Jožef ju je 13. julija 1913 z vozom odpeljal v Trst. Marija je s seboj nesla leseni kovček, ki ga ji je izdelal brat, v njem pa le malo oblek, saj ji je bilo rečeno, da se modni trendi v Ameriki precej razlikujejo. Prav tako je bilo načrtovano, naj bi se skupaj z Janezom čez dve ali tri leta vrnila domov. V Ameriko sta Marija in Francka prispeli 25. julija 1913. Čez dva dni sta končno prispeli v Cass, v Zahodni Virginiji. Naslednji dan sta se Marija in Janez z vlakom odpeljala do najbližje katoliške cerkve, da sta se poročila. Poročila sta se 7. avgusta 1913 ter sta se tudi fotografirala in fotografijo poslala v Povžane, preden sta se vrnila v Cass. Francka Ban se je v isti cerkvi poročila 1. septembra z Janezom Tomažičem.
Janez in Marija sta stanovala skupaj še z 12 drugimi Slovenci v večstanovanjski hiši. Marija je bila plačana, da kuha. Marija je 21. oktobra 1913 rodila hčerko, ki sta jo poimenovala Ivanka. Kmalu pa si je celotna družina imena spremenila, da so bolj pristajala življenju v Ameriki: John, Mary in Jennie (ki si je nato ime spremenila v Jane). Zaradi Janezovega dela na žagi, so se tudi nekaj selil, najprej v mesto Spruce, potem pa v Richwood. Tako niso več bivali skupaj s ostalimi Slovenci in Marija je postajala vedno bolj osamljena. Tako je začela pisati svoji družini in prijateljem.
Kar nekaj korespondence med družino se je izgubilo, ko sta se Marija in Janez selila najprej iz Cass v Richwood, pozneje nekje med leti 1915 in 1916 pa še v Pensilvanijo.
Dve do tri leta po koncu prve svetovne vojne se je kar nekaj prebivalcev iz Brkinov iz Amerike vrnilo nazaj domov. Tudi Janez in Marija sta razmišljala o vrnitvi domov, zaradi pogoste selitve in nezanesljive Janezove službe. Kljub velikemu domotožju Marije, sta še vedno oklevala, da bi se s svojo mlado družino vrnila v težko življenje doma. Nikoli se nista vrnila domov in njuni potomci še danes bivajo v Ameriki.
Neja Vodopivec
Vir: Amy Fradel. Four acres under Slavnik: A Slovenian Migration Story. Head of the Tide Press: Belfast, Mine, 2023.