Alojzij (Lojz) Kvedra je bil brat pisateljice Zofke Kveder. Po šolanju v Ljubljani se je na začetku novega stoletja odpravil v Ameriko, kjer se je preživljal na različne načine, med drugim je delal tudi v rudniku in ko se je leta 1910 za kratek čas vrnil v domovino, se je oglasi tudi pri sestri in ji pripovedoval o tem, kaj je doživel so njegove pripovedi kmalu postale snov v pisateljičinih literarnih besedilih.

Alojzij (Lojz) Kvedra je bil brat pisateljice Zofke Kveder. Po šolanju v Ljubljani se je na začetku novega stoletja odpravil v Ameriko, kjer se je preživljal na različne načine, med drugim je delal tudi v rudniku in ko se je leta 1910 za kratek čas vrnil v domovino, se je oglasi tudi pri sestri in ji pripovedoval o tem, kaj je doživel so njegove pripovedi kmalu postale snov v pisateljičinih literarnih besedilih.

PISMA IZ AMERIKE: MOREBITI TI VEŠ ZA KAKO DEKLE, PRIPOROČI ME!

Po ponovni vrnitvi v Ameriko sta ohranjala vez po pismih, ona mu je zaupala žalostne dogodke, med drugim tudi poskus samomora po zakonskem razdoru in preselitvi k novemu partnerju (Juraju Demetroviću). Iz njegovega odgovora na to njeno pismo pa spoznamo, kakšno je bilo za mladega moškega izseljensko življenje: “Jaz bi imel več vzroka se sam usmrtiti. Tavam po svetu brez cilja. Sedaj sem tu, sedaj tam. Ni treba si misliti, da imam bogve kako imenitne čase. Sit sem življenja, a vsejedno pričakujem boljše bodočnosti. Da bi dobil kako pošteno in pridno dekle, oženil bi se takoj, ker že sit se vedno okrog tujih ljudi se vlačiti. Če ni kaj prav moram tiho biti, če pa kaj rečem, mi pa poreko: “Pojdi če ni za tebe.” Zraven tega pa moram še vse drago plačati. Morebiti ti veš za kako dekle priporoči me.” Ko je prva svetovna vojna pustošila po Evropi, so se stiki prekinili, a kmalu po koncu je Lojz pisal zaskrbljena pisma, kako so preživeli vojno in ji poročal o svojem življenju v Pittsburgu.

Iz nekrologa, ki je bil objavljen v ameriškem časopisu Proletarec, lahko razberemo, da je bil v marsičem podoben očetu: “Bil je družaben in dovtipen, velikokrat pa tudi jako nestrpen in zbadljiv, in s to svojo hibo si je napravil mnogo neprijateljev. Rad se je udajal pijači, kar je bilo bržkone glavni vzrok, da se vzlic svoji izobrazbi ni mogel nikamor povspeti. […] Pokojnik je bil čudak svoje vrste. Ponosen na svoje znanje, kritičen v svojem izražanju, dajal je nasvete vsevkrižem, toda sam ni bil v nobenem društvu in brez sredstev.« V nekrologu je tudi zapisano, da je rad omenjal svojo sestro in da je med drugim sestavil tudi več sto strani dolg angleško-slovenski slovar, za katerega pa ni mogel dobiti založnika. Avtor nekrologa se spominja, da je ob neki priložnosti v Clevelandu dejal: "No, pa dobro. Šel bom v stari kraj in položil to delo na grob svoje sestre, rekoč: »Zofka, četudi si mislila, da sem nič-prida, nekaj pa sem le storil, in to ti poklanjam v spomin."

Izjemno zanimiva so tudi njegova pisma nečakinji Vladoši (Vladimiri), saj razkrivajo nežno vez med stricem in nečakinjo, njegovo zanimanje za njeno življenje, ko je že najstnica, in željo po stikih z družino na drugi strani oceana. Obe ohranjeni pismi Vladoši najdte v zbirki PISMA, kmalu se jim bodo pridružila tudi pisma Lojza sestri Zofki.

Alojzij Kveder je umrl v Ameriki za posledicami bolezni na jetrih. Žal je ohranjena samo družinska fotografija iz otroštva, Lojz stoji na njej na levi strani.

dr. Katja Mihurko Poniž