ZGODBA
FRANČIŠKIN NELJUBI DOGODEK NA POTOVANJU
Kakor razkrivajo pisma v naši zbirki, je bilo tudi konec 19. in v začetku 20. stoletja deklištvo prav posebno obdobje v ženskem življenju. Iz pisem razberemo, da se je med deklicami, oziroma dekleti, velikokrat stkalo globoko prijateljstvo – še posebno med tistimi, ki so živele v samostanskih internatih.
Kakor razkrivajo pisma v naši zbirki, je bilo tudi konec 19. in v začetku 20. stoletja deklištvo prav posebno obdobje v ženskem življenju. Iz pisem razberemo, da se je med deklicami, oziroma dekleti, velikokrat stkalo globoko prijateljstvo – še posebno med tistimi, ki so živele v samostanskih internatih.
FRANČIŠKIN NELJUBI DOGODEK NA POTOVANJU
Ko so se ločile, četudi samo za počitnice, so si sporočale, kako je v domači hiši in kako pogrešajo prijateljice. Kasneje, ko so se za vedno vrnile domov, ali se preselile kam drugam, so si izmenjavale novice o svojih doživljajih in sošolkah, ki so se razkropile naokrog. Dekleta, ki so po osnovnem dvo- do štiriletnem izobraževanju nadaljevale šolanje, najpogosteje v samostanskih šolah uršulink in drugih redov, ki so ponujali izobraževanje, niso imela le možnosti za boljšo izobrazbo, temveč so marsikdaj doživele kaj zanimivega tudi na poti iz internata domov ali ko so se vračale z obiskov v domačih hišah sošolk. Vendar ta potovanja zanje niso bila vedno prijetna, saj so potovale same in morale skrbno paziti na primerno obnašanje, kar pa ni bilo vselej lahko. Kot lahko preberemo v pismu Frančiške Lavrič iz Travnika v Loškem Potoku, se je na poti res lahko zgodilo kaj takega, da je bila dekletova čast ogrožena. Frančiška, oziroma Fani, kot se je podpisala, je prijateljici Mici namreč zaupala neljubi dogodek na poti domov: »Bilo ni nič hudega, a vsejedno mi je neljubo, ker lahko omadežuje mojo čast. Torej. V sobo, v kateri sem jaz spala, pride okrog 4 zjutraj neki gospod ter me prosi, če sme spati na prazni postelji, ki je bila še v sobi. Seveda mu jaz kaj tacega nisem dovolila. Prosila sem ga, a ker ni hotel oditi sma se kregala. Sobe namreč nisem zaklenila, ker je nisem mogla. Naposled se mi je tudi predstavil. Bil je tovariš Tvojega gospoda brata. Odpraviti ga nisem mogla iz sobe in se je kar neženirano vlegel. K sreči je bila tema, jaz sem vstala, se napravila v temi ter odšla, dasiravno bi bila lahko še spala. Pritožila sem se potem pri gospej, a ona ni vedela nič s tem in se je hudovala nad natakaricami, kako morejo poslati gospoda v sobo kjer že spi ženska. Pa ustmeno več o tem, če se slučajno v kratkem kaj vidimo.«
dr. Katja Mihurko Poniž