Dragi!

Evo Ti rokopisa!

Pregledal sem ga natanjko in skrbno. Za natis je vsekako goden, ako zatareš še nekaj stilističnih in logičnih napakc. Vender Ti svetujem, da spisa takega, kakoršen je, ne odpošlješ nikamor. Snov je krasna, nekatere epizode so ganljive, a splošna izpeljava je prepovršna in prenagla. Smatraj ta rokopis za skelet ter spiši počasi daljšo, bolje motivirano in tehnično elegantnejše
zasnovano novelo. Svetujem Ti nadalje, da finejše, rahlejše naslikaš polagoma se razvijajočo ljubezen, da diskretno in nuancirano stopnjuješ njegove boje do elementarnega pojava spolske strasti ter takisto psihološko rišeš kapelanovo junaško resignacijo. Olgino duševno življenje si skoro čisto prezrl! — Začetek je nekam pust, zato ne piši spominov, nego rajši dejanje, ko se vrši prvič, resnično!

Radi junaka svojega boš imel v sedanjem osnutku povsod sitnosti. Zato ga — kot rečeno — malo finejše, a manj frazasto predelaj!

Za »Lj. Zvon« se itak ne mudi. Do marca imaš čas! Dobro je, da debutuješ z vspehom! Če se Ti pa ne ljubi, popravi večje stvari, pa pošlji »Narodu«, ki je baš — gladen! —

Mici je bila dva dni pri nas, potem pa jaz ondi 3 dni. Imel sem se seveda imenitno. Vžival s korcem!

»Tovariš« me je radi 11 vrstic strašno zgrabil. Javka in joka, kot bi bil ves učit. stan uničil. Na 3 straneh me svari in mi grozi. Ha! ha! — V »Zvonu« sem pa nakràt Ivan. Ha! Sami »riesenhetzi«!

S katerim vlakom se povrneš v sredo? Če možno, se Ti pridružim.

Pozdravi očeta in mater, pa punčko!

Zdrav!
Tvoj
Fran
4./I. 95