Blagorodni gospod!
Vašo pošiljatev sem ravnokar prejel.
Predlagam Vam pa takoj, da teh pesmij ne daste tiskat v »Zvonu«, ampak, da jih dodaste svoji zbirki, ki se, kakor pravite, že tiska. Sami pravite, da je zbirka majhna; no, pa jo povečajte še s temi novimi pesmimi! To kaže storiti tudi zategadel, ker pišete, da so med poslanimi stvarmi nekatere najboljše, kar ste jih dosedaj objavili.
Torej čemu bi jih ne sprejeli že v toto prvo zbirko? Ali veste, če izdaste že v kratkem spet drugo? In pa boljše je, če je knjiga večja, boljše, saj: »wer vieles bringt, wird Manchem etwas bringen«.
Gotovo ste sprejeli že v to zbirko tudi »Zimske žarke«, »Roso mystico«, eno pesemco pa imam še jaz v miznici.
Jaz pojdem zdaj-le h gospodu Schwentnerju, mu razložim to stvar in mu namignem, naj Vam za té pesmi, ki jih še dodaste izdaji, nekaj navrže. Tako ni prav nikakega zadržka, da bi se te najnovejše Vaše stvari ne dodale zbirki. Ljudje bi se tudi po pravici čudili, zakaj objavljate med tiskom svoje nove pesmi v »Zvonu«, ko bi jih lahko objavili v svoji knjigi?!
Upam, da boste pritrdili nasvetu izkušenca in mi nemudoma odgovorili ...
Vaših pesmij pač jaz nisem veliko popravljal. V »rosi mystični« nisem razumel adjektiva »mogota« in mislim, da bi ga bilo jedva 5% čitateljev razumelo. Prof. Rutar mi je pravil, da je ta izraz iz — »Zlatoroga«. Jaz ne vem. Neko drugo besedo je pa nekdo drugi popravil v tej pesmi, ne, da bi bil jaz vedel za to! »Zimske žarke« sem dal tiskat nespremenjene, celo tisto opazko: »absintsko meglen večer« sem pustil, zarad česar me je sam Govekar zbadal.
Ne najdete kmalu tolerantnejšega »urednika«, nego sem jaz in očitanj kakor: filister, pedant in celo — lopov (!), s kakršnimi ljubeznivimi epitheti me v svojih privatnih pismih do tukajšnjih prijateljev rači počaščati g. Cankar, menda ne zaslužim! Jaz sem se od nekdaj potegoval za vse mlade poete, tudi Cankarja sem izkopal takorekoč iz »arhiva« kamor so ga bili pokopali. Priporočal sem ga prof. Bežeku, priporočal g. Bambergu, no, sedaj mi očita lopovščine, če sem lani dal ponatisnit nekaj sodb ultraradikalnega lista
»Neue Zeit« o takozvani najnovejši polymeterski »liriki«.
Verz naj bo verz, t. j. imej vsaj jeden karakteristikon, t. j. metrum, ryihmus boljše rečeno, če vže rime nima. In pa neko jedro imej pesem — drugače je smešno brbljanje.
Dehmel, Lilienkron, Verlaine imajo res krasnih rečij, pa me ne briga, ali se imenujejo dekadenti ali kako drugače.
In kar je dobrega pri teh lirikih, ne imenujem jaz dekadenco, ampak, — no poezijo imenujem jaz to! Slabo je tisto, kar je dekadentno — kar že beseda označuje.
Ali nič ne čitate »Zeit«, »Wage« in druge revueje, kako oponujejo raznim prismodarijam, Arno Holzevim?
In »Zeit« in »Wage«, prosim, nista ne — slovenska, ne konservativna, nazadnjaška lista! ...
In veste, gospod kolega, kar se tiče »popravljanja rokopisov«, bi imeli Vi sami druge nazore, ko bi bili včasi na mojem mestu. Vsi uredniki vseh listov na svetu si pridržujejo pravico, da včasi tu in tam kaj »popravijo«. To je že tako! Zaradi Hribarjevih pesmij me je 8. Cankar čisto po nepotrebnem »nahrulil« v »Narodu«. To se je še drju Tavčarju čudno zdelo. Mene Hribarjeve pesmi niso mogle ogreti, zato jih tudi ocenjal nisem. Hribar ni sotrudnik »Zvonov«; čemu me torej Cankar sploh v dotiko spravlja ž njim? On svojih pesmij ni izdal v nikaki »slavi«, ampak prav tiho je bilo vse; tudi »Dom in Svet« je dolgo molčal. Torej le nekoliko več logike, g. kolega Cankar! Pozdravite ga in pokažite mu to-le pismo! To je pravi vandalizem: svoje najboljše prijatelje zafrkavati po listih!
Če se »mi« med seboj ne bomo trpeli — ali mislite, da nas bodo zagovarjali Lampetovci in »Dom-in Svetovci«?
Kadar izide Vaša in Cankarjeva knjiga, jaz jih gotovo ugodno ocenim, če Vam je sploh prav, da jih ocenim jaz. Pa za to utegnem še kdaj slišati, da sem filister, pedant in še kaj
hujšega!
Veste, tako-le v 40. letih se človeku kri umiri, in mirneje potem sodi svet ...
Tako.
Sedaj pojdem torej k g. Sehwentnerju in mu predlagam, kakor sem Vam napisal!
Zdravstvujte!
S kolegijalnim
pozdravom!
Vaš
Aškerc

P. S. V kavarni: g. Sehwentnerja ni doma. Odpeljal se je na Dunaj. Poiščite ga! -
I jaz bi Vam to nasvetoval v Vašem in Sehwentnerjevem interesu
Zdravi!
Schweiger