Plešivec 13/ XI. 07

Velecenjena gospa!

Pisal mi je Ivan Cankar nekoč: »Seznanil sem se zadnjič z Zofko Kvedrovo in čudil sem se – tako je lepa in je vendar pisateljica – mislil sem, da so vse pisateljice grde – a Zofka je pisateljica in lepa celo zelo lepa.«

Pa ne mislite gospa - da se Vam hočem morda s tem prikupiti – Bog varuj! – in sploh saj je to Cankar rekel –, pišem Vam to, ker je potrebno k nadaljnim  -

Pisal mi je namreč Ivan nadalje – »tudi ti Anica si malo pisateljica in sedaj ko si na deželi« (bila sem namreč takrat prvo leto kot učiteljica zunaj v svetu, pravzaprav iz sveta ) – »tudi ti bi sedaj lahko kaj napisala.« - -

In ker sem sedaj zopet na deželi, za izpremembo kot žena učitelja – sem se domislila tega Cankarjevega pisma – in sem kakor vidite – sedaj napisala. –

Prosila bi Vas cenjena gospa – ako bi bili tako prijazni in stvar prečitali, in jo, če je za rabo – dali v Prijatelja. Rabim tudi jaz Vydrovo kavo –  pa menda sem se je navadila le radi tega do dobim »Prijatelja« in tako berem kaj o Vaši Vladoši.

Povejte zopet kmalu kaj o njej in o mali Pikici!

Oprostite gospa – da Vam pišem tako svobodno – pa spominjam se Vas iz Ljubljane sem – in  zadnjikrat sem vas videla pred par leti – ravno proti pošti ste šli – v črni obleki, črnem klobuku in zadaj je visel s klobuka trak čez lase – na vse se tako dobro spominjam – in tako ljub in domač mi je spomin na Vas – čeprav me Vi ne poznate – a poznali ste morda mojo sestro – Lušin Maria.

Prosim Vas torej predvsem – da mi oprostite ako Vas je morda užalila katera mojih besed – potem pa – da prečitate priložena dva spisa – in mi daste kak odgovor – a ne zadaj v Prijatelju – ti so navadno »pregorki«.

Z vsem spoštovanjem

Ana Bregant

Plešivec, Velenje, Štajersko