Ljuba Mizi!



Srčna hvala za voščilo in za listek, kateri me je zelo razveselil, posebno ker nisem že tako dolgo slišala o samostanu in njenih prebivalcev.

Zelo me veseli, da se imate letos tako izvrstno. Seveda je moralo biti jako lepo in prijetno o duhovnih vajah, kar razvidim iz Tvojega pisanja; in kolikor še vem, je bilo tudi lansko leto še jako lepo. Sedaj imate še lepo kapelo v kateri molite lahko vsak trenutek. Kar se tiče pa gospoda dekana že tako vem, kako so dobri in kako ljubeznjivi so bili lansko leto z nami. To bode lepo, ko bodete šle na Trsat! Gotovo se bodete prav dobro imeli.. Žal mi je, da ne morem biti tudi jaz pričujoča. Velikokrat se še spominjam na pretekle časa, ko sem jih preživela v Vaši sredini. Ah, kako je bilo lepo!Seveda, na koncu leta, o skušnji bo zopet krasno. Najbrže pridemo obe s Fani v Trnovo: jaz se že veselim. Me bodemo imele kmalu konec šole, menda okoli 15. julija, komaj čakam.

V četrtek, 5. bodemo imele izlet na Vrhniko, pri županu Jelovšku, katerega hči je na tej šoli, bodemo se ustavili. III. letnik bo imel pozneje izlet v Trst ali prav Zagreb. Bom poslala razglednice.

V šoli gre že še, v nekaterih predmetih lažje v drugih zopet težje. S Fani Lavrič smo skupaj in Mimico Zagorjan večkrat vidim. Kje je pa Ivanka Omahen, jaz ne vem kam ji hočem pisati. Kaj pa Romana? Ali je dobila razglednico?

Srčen pozdrav vsem gospodičnam in znanim gojenkam.

Srčen pozdrav od Tvoje

Julči

Ljubljana, 30. V. 1902.