Draga mi Ženka!

Spet sem se ti namenil napisat an par vrstic, tudi čeprav jast od tebe nič ne dobim in ne slišim ne dobrega ne slabega Jast nečitljivo kaj neki mora biti ali si že prav pozabila name ali si že drugega izbrala v tem času. Saj jast ti pišem skoro vsak dan in od tebe pa nič nisem nečitljivo. Ali si še živa ali kako se s tabo godi. Kaj pa Janez kaj pravi on je tudi še dobro srečen. Ko pride vsake tolko časa domov. Tukaj sva se videla in govorila dolgo časa in potem mi je še pero posodil, jast sem šel ven, ti pisat in med tem časom je pa on šel domov, in sem rekel da ni treba nič doma, ti povedat potem pa ne vem skoro gvišno da ti je povedal da sva se videla. Nadalje nič ne vem kdaj bo kaj z nami ker se nekam leno držijo, in noben se nič ne zmeni za nas. Zdaj te prav lepo pozdravim in v duhu goreče poljubim Tvoj zvesti in vedno nate misleči mož. Zbogom Ančka.



Piši kaj

Če boš kaj pisala piši tukaj