Trst 15 IV. 1900
Najdražja!
V največji naglici samo par besed za danes. Pred vsem Ti za drago pismo najiskrenejša hvala in moje najprisrčnejše in najtoplejše čestitke na velikem dogodku!
Vest, da bodeš mati me ni prav nič iznenadila in še manj prestrašila. Da si neskončno srečna je tudi čisto naravno. Naravno je tudi, da si sedaj mnogo boljša, da popolnoma blaga in dobra in da imaš vedno polno idej in čustev. Kako bi bilo pri Tvoji ljubezni z Jelovšekom drugače mogoče ? Ako te na svetu nikaka druga sreča več ne zadene, ako nikakih drugih ciljev več ne dosežeš – ne boš zgubila ničesa, ker je Tvoja ljubezen naj višje, kar daje vrednost in pomen življenju. Da, tako neskončno si srečna!
Dolgo, dolgo sem živela v zmoti, da je ljubezen sveta le tedaj ako je samo duševna in da jo vsako seksualno združevanje oblati. Kaka zmešanost, kaka ostudna zmota! Žal mi je, da sem tako pozno prišla da prepričanja in do pravega razumevanja. Zdi se mi, da prepozno.
»Iz žensk. življ.« nisi dobro umela. Da sem vedla za spolno združevanje občevanje mej možem in ženo – o tem ne more biti najmanjšega dvoma. Vedela sem celo za zunanje posledice. Ali to ni nič. Le pomisli, kaj se nahaja za zunanjostmi seksualnega občenja, kake nedoumne globočine pojmov oziroma teških zagonetk! Pomisli velikansko, da največjo nalogo spolnega občenja v življenju človeštva! Ako bi bila imela tedaj le najmanjšo slutnjo o tem, to se pravi o veličini in svetosti seksualnega združenja moj mož in žena nikdar bi ne bila doletela ona nesreča. Tudi se popolnoma motiš, ako misliš, da sem bila že tedaj v spolnem oziru tako rekoč zrela in da sem se udala iz spolnega nagona. Kajti to Ti smem najslovesneje zatrjevati, da nisem tedaj ni najmanj čutila druzega nego neprijetno nevoljo. Veruj mi, da mi je bilo spolno nagnjenje docela nepoznano. Ono »Pismo« sem pisala s samo fantazijo in sicer na dan, ko sem bila pri izpovedi in sem hotela v njem le manifestirati pomoč Marije v vseh izkušnjavah. Še dobro se spominjam, kako čudno se mi je zdelo, ko mi je rekla neka znanka, ki je prečitala stvar, da je človeku istinito tako v izkušnjavi – da tako rečem. Kajti jaz sama absolutno nisem doživela do tedaj še prav nobenih takih izkušenj in sem si stvar le predstavljala tako. Ako sem zadela istino je bil to slučaj. Seveda pa Ti tega ne pišem zato, da bi omilila svoj slučaj. Povem le radi stvari same.
Toliko za danes, ker nimam več časa. Kadar Ti opišem svoje najnovejše faze duševnega življenja, me bodeš pač še težje razumela, ali pa bodeš meni sami pomogla do pravega razumevanja.
Še enkrat prisrčna hvala in soradovanje!
Iskren pozdrav in poljub!
Tvoja
Ivanka
Najsrčnejše čestitke! Vse pozabljeno!
Srčen pozdrav!
FKlemenčič