Velenje 13. X. 97.

Čislana gospodična!

V zadnjem pismu Svojem ste mi rekli, naj Vam pišem, kako sta mi ugajali Vaši romanci: »V veži« in pa »Vaški norec«, kadar izideta v »Slovenki«. Ker sta ti dve pesmi že zdavnaj izišli, dolžen sem vendar že enkrat odpisati, da si
mojega molčanja ne boste morda krivo tolmačili ...
Obe imenovani romanci sta prav dobri. Ž njima ste vnovič bili pokaza1i, da imate dobre oči za opazovanje življenja. Glavna prednost teh dveh stvarij pa tičí v njiju socijalnem momentu. Seveda bi se dalo v formalnem oziru tu pa tam kaj očitati. Dobro bi bilo, da bi bili vrgli med ženske rime, oziroma verze (-U) na konci - včasih vmes tudi kako moško rimo
(U-), oziroma konec verza. Moške rime (U-) označujejo vso pesem bolj krepko, odločno, - brezobzirno. Same ženske rime so premehke. -
To so malenkosti ...
Izgovarja se n. pr. tudi: duhán (ne dúhan) po slovensko namreč ... Tudi nekatere lirske stvarce Vaše so bile v tem času dobre.
Kaj sploh dela še Vaš Pegaz?
Škoda, da mi letos ni kazalo priti na Bled - da bi bil videl našo »Vido« v pravi podobi, čeprav jo na sliki vidim večkrat.
- Res, krasna slika! ...
Vidite, Vaš »Izprehod po velikem mestu« je bil vendar prišel v »Zvonu« na dan in to na prvi strani. Marsikomu se je tista Vaša stvar močno dopala, kakor sem sam slišal.
Gdčna Márica (tržaška) me je bila poleti počastila z obi­skom v večji družbi. -
Želim Vam sreče pri nadaljnjih vaših izletih na Pegazu ter ostajem s spoštovanjem in pozdravom
udani Vaš
Aškerc