Dubrovnik, 25/10 91

Draga sestra!

Po lepem vremenu pride dež. Ta pregovor spolnjuje se pri nas že dva dni, in če se ne premeni proti tukajšnji navadi, bo lilo še dosti dni.
To Ti sporočam zato, da se boš vedila ravnati, ker nekoliko dnij kasnije bo priromalo slabo vreme do Vas, če ni že tam. Torej gledaj da spraviš pridelke pod streho. Kakor posnamem iz Ivankinega pisma, imaš letos obilno opravila se sadjem. Kako je pač na svetu vse napak razdeljeno! Jaz pa ne vem kaj bi delal ter prodajam dolgčas, ti pa gotovo ferdiš, da ne veš, kje ti stoji glava pri tolikih opravilih. Bodi vesela, da je tako. Kdor nima lene kervi v sebi, njemu je težje biti brez dela, vendar se človek vsemu privadi, samo ne sme se vselej misliti, kar se ima pred seboj. Večkrat sem mislil na Tebe mej potovanjem po Laškem. Pomisli samo! Vidil sem bose, umazane in razcapane paglavce hoditi po makaronih in drugih pastah, čez dobro uro potem sem jih pa dobil v gostilni na mizo. Tebi bi se obernil želodec, hodila bi lačna in žejna po svetu. Ker je vino bilo toplo, moral sem devati vanj ledu, včasih snega. Tu je bilo pomješanega vsakoverstnega smetlišta. Zatišni oči in pij čez zobe. Nad vse je pa bila povsod kava za nič, zlasti mlečna se ni mogla vživati. To mleko bi dal tebi poskusiti! Trudu je vjerovati, ali terdili so mi, da imajo take mašine, da špricajo kravom in kozom vodo v vime, potem jih pa priženejo po mejstih v hiše in molzejo vsakemu v lonček, kdor hoče mleka. Molzejo pa le moški. Sploh so moški pridni za delo kar jih je revnih, bogatinci so pa ošabni in gizdavi.
Jerbašček s poslanim prejel. Ali na žalost, hruške so bile skoraj vse zmečkane. Vročina jih je na poti zmočila. Salama je ostala po volji božji in šlive. Vernik bi Ti za poslano smokava, ali letos nisem mogel dobiti lepih, drobovža pa nečem slati v svet. Nana je pisala še le ta teden, da se je prenesla k Drašlerju, uzroka mi pa ni povedala, samo napomenila je, da je prejela slabo za dobro.
Kdor prosi, zlata usta nosi. Kadar vrača, herbet obrača. To resnico mi dokazuje svakinja. Koliko pisem sem prejel, zdaj pa molči. Res je nehvaležnost plačilo sveta.
Naznanjujem Ivanki, da je Oberstera sestra v Planini. Brat, ki je umerl pred kratkem v Terstu, zapustil ji je precej premoženja, če se more kaj verjeti, kar govore otroci. Ker v premoženji in bogastvu se navadno mnogo laže,
Da ste zdravi in veseli želi Vam in Vas vse pozdravlja

Tvoj
brat
Frano