Draga Ivanka!

Ravno sem bila pripravljena pisati Vam, ko me je dospelo Vaše ljubeznivo pismo. Obrnili so se tedaj vendar do Vas. To me prav veseli. Danes sem poslala g. Govekar tudi nov načrt pravil v nekoliko drugačni obliki kot je bil prvi, v kojem sem se bila držala nekoliko prestrogo nemškega besedila. Torej zdaj bode istina. Ali mene strah ne mine, da ne bi znalo to naše nežno, negovano dete - družtvo še v zadnjem hipu ponesrečiti ob nezmožnosti in brezbrižnosti našega ženstva.

Edinostina zahteva glede Slovenke je vsakako previsoka. Tega družtvo ne zmore. Nikakor pa tudi razumeti ne morem od kod toliko deficita. Stroški vendar ne morejo biti tako ogromni. Honorarjev niti šteti ne moremo, saj jih vendar niso skoro nič izplačali. Najbolje bi menda bilo prepustiti Slovenko Edinosti ter ustanavljati nov, čisto neodvisen list. Ta nasvet sem dala i g. Govekar. Jaz bi želela le hitrega delovanja, da se stvar predolgo ne zavleče. Vsaki dan zamude je velika izguba.

Ne delim pa Vašega straha glede onih žen, ki bodo s pristopom dokumentirale samo mišljenje svojih soprogov. Koja se ne zanima za stvar se menda ne bo hotela riniti v ospredje a njeni prispevki bodo vsekako dobro došli.

Od Zofke nimam nikakega poročila. Na dan poroda mi je pisal Vlado; iz vsake vrste drhti radost in blaženstvo. Da bi le vedno tako srečna ostala ta dva dobra, blaga človeka! - Meni se zdaj že kar toži po Zofkinih pismih, tako prikupila se mi je. In pri vsem tem se osobno niti ne poznave. - Ker o sebi ničesar ne pišete, menim, da še ne pričakujete blagra materinstva. Nič ne dé, to še vse pride. Mlada ste še in v najkrepkejši dobi. Jaz imam trojo dečeco .. Prav za prav diminutiv ni več na mestu, kajti najstarejši - Milan - je star že skoro 10 let, najmlajši - Ratko - pa šest. V sredi je Danica, jedina moja hčerka, 8 letna, krepka ljubezniva punica, ki se vsakemu prikupi. Rada bi Vam nekoliko bliže spisala to svojo trojko, a bojim se, da bi se mi le smejali, češ, materinske oči vse lepše in boljše vidijo kot je res.

Torej Vi zdaj pridno gospodinjite. Da, v tej dobi sem i jaz silila z vso vnemo v gospodinjstvo, a prišla sem do prepričanja, da ni menda nikjer toliko nevolje, toliko pehanja in toliko enoličnosti kot pri tem poslu. Pa saj bodete še sama okusili.

Bodite mi prisrčno pozdravljena.

Danica

pripis na levi strani zadnje strani: G. Gregorinu bodem pisala sama, a ga ne primem mit Seidenpfötchen