ID
549
Pošiljatelj Elvira Dolinar
Poslano iz
Poslano v
Datum

Velecenjena gospica urednica!



V zadnjem cenjenem svojem listu izrazili ste željo, da bi i jaz vedno sodelovala pri vstanovi ženske organizacije. Radovoljno priskočim se svojimi nasveti, da po svoje zmožnosti prispevam v dosego vzvišenega cilja.



Mislim pa tako: tudi najtemeljitejši spisi in razprave ne bodo zdaj, ko je enkrat že sprožena misel, dosegle zaželjenega uspeha, če se dejanski ne zganemo.



Zato svetujem sledeče:

Jedni izmed nas, koja kaže posebnega organizatoričnega talenta - morda gopd. Zofki, ki se je že nekoliko razgledala po svetu - naj se poveri izdelovanje družtvenih pravil.



Udnina naj se določa zmerno - ne prvisoko - morda ½ K vpisnine in 3 K udnine - kajti ženske, ki pridejo tu v poštev, vecjidel ne živi baš v tako sijajnih razmerah, da bi mogle prispevati veliko.



Z malimi pripomočki sicer ni moči napravljati veliko. Toda “iz malega zraste veliko”.



Sedež društva naj bi bil - ako le mogoče - v slovenskim središču, v Ljubljani.



Organ, za društvene publikacije je “Slovenka”. Tekom meseca julija ali avgusta naj bi le-ta razpošiljala vabila k splošnemu sestanku, na kojem bi se imelo kostituirati družtvo.



Vabila naj bi se izdala kolikor možno mnogoštevilno: za vse naročnike Slovenke, vse učiteljice, prvitne odpraviteljice - sploh vse samostojno delujoče ženske. Vabila pa naj bi se doposlala i takim možem, ki simpatizirajo z našim stremljenjem, ali od kojih smemo pričakovati, da se vsaj zanimajo za naše delovanje.



Kolikor mi je znano, namerava prirejati umetniško družtvo proti jeseni razstavo umetnikov.



Mislim, da bi bil tisti čas prav ugoden tudi za sklicevanje našega zborovanja, ker bi nedvomno dovedel velik del slovenskega inteligentnega ženstva v Ljubljano.



Poudarjati moram še posebno, da se strinjam popolnoma z gospd. Zofko o ustanovitvi ženske čitalnice, nekakega ženskega kluba, v kojem bi se ženske lahko sešle kadarkoli, kjer bi nosile najrazličnejših časopisov in knjig, tičočih se ženske in ženskega gibanja.



Klub, ki bi prirejal redna predavanja in poučne večere, bi bil gotovo vže velika pridobitev. A sčasoma, ko mu naraste temeljni kapital, bi se mogla razširiti pravila, delovanje družtva bi postajalo temeljitejše, samostojnejše.



Poudarjam še enkrat, da potrebuje naše ženstvo pred vsem spodbuje, spoznanja, izobrazbe. Brez spoznanja ni nič. Kako bi se neki organizirale naše poštne ekspeditorice, naše trgovinske uslužbenke, ako niti pojma nimajo, da kaj takega sploh eksistira. Naloga splošnega ženskega družtva je vzbujati ženstvo vseh slojev k zavednosti, zdramiti je iz neplodne apatije.



Strokovne organizacije bi bile še-le plod delovanja splošnega družtva.



Kako previdne pa moramo biti pri določitvi našega delovanja naj ilustruje sledeči dogodek:

Leta 1892 se je konstituiral na Dunaju “Allgem. öster. Frauenverein”.

⸹ 2. njegovih pravil se je glasil v svoji prvotni obliki tako-le: (nemščina, nečitljivo)



In to je bilo vzroka dosti, da je ministrstvo zavrglo pravila “ki imajo politično tendenco”, kar je nezakonito, ker se ženske ne smejo udeležiti političnih družtev.



Tedaj postavno ne smemo ženske niti čuvati svojih državljanskih pravic.

In to pravico zakona, ki veli:

Pred zakonom so vsi državljani jednaki. Da je na taki nestalni podlagi težko zidati je gotovo. Toda to naj nas ne plaši. Treba le skrajne previdnosti, skrajne pazljivosti, da ne prekoračimo od zakonodajalca nam potegnjenih ozkih mej.

Doseči se da vse, a le počasi, korak za korakom. Nič ne dé ako tudi ne napredujemo skokoma. Saj orjemo že ledino. Prva žetev ne more biti še tako bogata, ko na vdelanem polju.

Tedaj le pogumno naprej!

Danica.

(dodaten list v pismu:)



Žensko društvo za reformiranje ženske obleke se je ustanovilo, kakor poročajo “Dokumente der Frauen” v Moskvi. V prvem zborovanju so komponirale 8 novih oblik za obleke, 4 za mlade, štiri za starejše ženske .. Družtvo ima namen vstavljati se tempu ženske mode. Obleke naj bi bile 1. zdrave, 2. elegantne, 3. v narodnem slogu.

Kaj neki poročejo k temu pojavu iz sredine naših ruskih sester cenjene čitateljice “Slovenkine”, ki so mi naravnost očitale nazadnjaštvo, ko sem pred enim letom predlagala nekaj sličnega za Slovenke? Seveda Rusinja ni Slovenka, to je pač dvoje.



Danica.