3. VII. 1905Predraga!Prav rada Vam odgovarjam, in takoj na mestu …O sebi ne vem veliko in bi se mi komaj vredno zdelo. Kdor pije kreozot, si lahko misli svoje in je na jasnem … To me ne muči čisto nič! Danes ali jutri. Danes je lepo, morda jutri še lepše! In kar si sam, to Ti je vse drugo! Jaz sem čisto zadovoljna, mirna in vsa na svojem! Moje stališče je tako imenitno, da carujem nad življenjem z vso mogočnostjo z celim absolutizmom – E, gospa Mimi, Vi duša moja, prejasen je dan in preveč je distance za sladak, polglasen pogovor, ki bi izpraznil dušo do dna! Morda je duša sama naveličana za izpovedi!Pa lepo je na svetu v solncu in travi, pod smrekami in sredi žita in kraj otroških oči! – Jaz ljubim Vaša pisma. Vedno in vsakrat mi dajo razodet hip vašega življenja. Samo še Ivanka, dekle, ki ga žal ne poznate, mi piše tako na najbližjem koščku papirja z naglim svinčnikom. To pa je dušica, ki zagovarja nekoga, o komur ste napisali pol nevede črno sodbo … Kako lepo je videti senco kraj solncà . In človek gre mimo, ter se ozre smehljaje na oboje. In ljubi oboje! Sliko sloke, duhovite in pobožne čedne punčike sem videla s podpisom vred in nekdo mi je rekel na vprašanje »jo li ima res rad - da .« Pavza … In nič nisva bila žalostna! Vse gre mimo in vsega bomo še siti do grla! Čim grejo, tim bolje! Nič ni bolj smešnega na svetu, kot sentimentalna duša s tisoč željami. Tam je lepo, od koder človek ne mara dalje, ker si ne želi naznaniti ciljev. Pa ko Vas sreča [nečitljivo] z čedno punčiko, mi sporočila, da skoro čestitam … Če ne zmaga Baebler!! – Vaše slike sem res vesela. Tragedija v vsaki pozi! Tudi jaz Vam pošljem dve krasni sliki svojih malih. Na Dunaju je bilo zadnji čas jako prijetno zame v krogu treh naših mladih umetnikov .. 16. julija si kupite sliko Prešerna z rojstno hišo in mi jo pošljite. Šentel mi je naslikal original teh razglednic. Cankarja pa nisem videla dolgo pred odhodom. Bog vedi, kako se bija z življenjem!Silno in hladno!Tu so ljudje, hvala Bogu, tako neumni, da ne pridem z dotiko ž njimi in da sem čisto sama zase. Kar spada v moje »kuro« je pitanje telesa, mir, lenoba in solnce! Ali pridete na Dunaj? Pišite mi prav kmalu zopet tudi o slavnosti kaj, ki jo prireja Ljubljane cvet – Preširnu na čast. In dobro se imejte! Zdaj pa Vas pozdravljam kratko in lepo Vaša VidaAchatzberg, 3. julija1905.
KORESPONDENCA