Dragi mi!

S tem Vam naznanim, da je trajala Borštnikova sodba cela dva dni, zelo so se veselili Borovničani in Dolski bajtarji, kako da bo Borštnik sedel toliko in toliko let, posebno pa se je hvalil Krvinc: »Če ne bo noben drugi Borštnika zakopal, jaz ga bom!« In res čisto na celo se je zlagal in dvakrat prisegel; čezenj so prisegle 3 priče, ostali jih je čezenj priseči še 7. To se mora misliti, da ni delal tega iz svoje moči, on je moral biti dobro plačan. Pa to bo že povedal, kadar se bo naveličal sedeti v zaporu. Najhujši izmed njih pa je bil Dr. Štor, on je strašno veliko vedel povedati, kašen slab gospodar da je, kaj da imate Vi drugi med sabo; prav fletno vse to ni, če enega zaničuje tudi drugega ne povišuje, posebno je pa čudno, kako more en tujec med ta svoje toliko govoriti, ler to se je še vselej mislilo in govorilo, da kri voda ni, pa kar ima za govoriti, naj bi govoril v svoji pisarni, ne pa iti k sodniji človeka tako grdo sè vsemi močmi notri tlačati; saj kar je dolžan, saj bo moral sam plačati, Štor ne bo plačal ne en krajcar. Če bi našega notri spravil, mislim da bi bila za vse sorodnike velika sramota, pa to ne samo za en rod, ampak za več.

Dostikrat je bolje dobro ime, kakor cel kup denarja. Tako tedaj mislim, da je Borštnik že spoznal svoje prijatelje, žiher bi jih pred več letmi.

Vas vse skupaj pozdravljam

Marija Borštnik

Ljubljana, II. III. 91