Preljuba naša Marica!

Kaj ste nas zavidali, ko ste prejeli pozdrave iz Bohinja? – Mi pa smo Vas povsod tako zelo pogrešali!

Sedaj poznam Kristino, in vem, da bi se Vam lahko prav zelo prikupila. Kar objela sem jo, ko mi je povedala pesmico »Zadnji hip« Ali ni čez vse ljubka in sladka? – Čestitam »Slovenki«!

Stopila sem baš iz poštenega voza in našla na Bledu Vaše pismo in – Aškercovo. To me vsikdar elektrizira. Mislim, da me ima prav rad, ker mi tako lepo piše! Izrazil se je nerodno o romancah »V veži« in »Vaški norec«, opomnil malce formalno nedostotkov, in prijale so mu tudi nekatere zadnjih liriških pesnic.

Pošiljam mu zopet jedno veselo kratko v oceno, da Vam jo morda potem pošljem. Tako sem prazna sedaj, ko moram skoro izključno živeti za domače opravke. Mama je že na Dunaji.

Marica II. je malo prezgodaj izprosila idejo g. Jenkove. Ona vsaj je mislila da bi preje med sabo gnetile, a potem bi z velikim efektom na mah po vseh naših časopisih objavile korenite, utemeljene članke. Pa morda ta signal tudi že malo vname. Tudi jaz sem imela že dokaj napisanega, a g. Jenkova je hotela, da govorimo in pišemo pozneje, ker Vam bo sedaj najbrže pisala. Kaj misli o tej ideji Govekar? Gospa J. namerava poslati pozneje deputacijo tudi k našim prvakinjam, celo k istim morda, ki žive samo za modo!

Pravi, da bodo uže radi njé – radi te velikodušne rodoljubke – vihale mogočne noske. – Priznanja ima žal g. J. že jako malo.

Govekar je v »Narodu« zopet zavidal Medvedu .. Mene pa ta moja osebna antipatija prav nič ne pozna in me povsem krivo tolmači. A da je Kristina boljša od mene sedaj rada pripoznam.

Veselim se odgovora in sem Vaša, zelo vaša

Vida .