Predraga Julija!Danes prejela Tvoje pismo. Milena bolja, za koliko časa ne vem! Pije mnogo, a suha je vedno, ker nje želodec slabo prebavlje. Hlačice ji zdaj dobro služijo, ker podnevi jo le malo povijam. Tudi sem ji v soboto pričela eno srajčico iz barhenta, ker je pričela burja pihati in je precej mraz.Včeraj nedelja – okordala sem Fr. za eno leto 48 gl. Povedala sem ji mnogo, ker je bila sama voljna ostati, a vem, da ne bo mnogo hasnilo. Letos je imela 46 gl, a šenka dobila 10 gl. Pomisli tedaj, ali ni dobro za njo? Od lona ni še krajcarja zakupila, ima še od šenka čez 5 gl in 12 parov nogavic. Raztrgala ni še nič, kar je pri nas.Naj gre kamor hoče, ne bo tako zanjo, zato pa tudi ni hotela iti, čeravno jo prijateljica vabi v Lj. – gotovo nima nje prijateljica 60 gl, kakor ta, in še več. Torej za deklo nimam več skrbi za eno leto.Mici je pozabila tu pri meni glavnik za v glavo.Jaz mislim, da lahko počaka do časa, da kdo v Reko pride, ali da kdo od nas gre do tja. Dežnik je imela tu, a pokazala mi je, da se je ena šibica ji odlomila. Rekla sem ji, zakaj ji ne dado popraviti, a rekla je, da ni nobenega, ki bi to popravil, zato sem pustila tu popraviti, brez da bi Tebe vprašala, plačala sem le 20 kr.Zadnji dan mi je tudi rekla, da bi rada imela klobuk.Jaz bi ji bila ga mojega takoj dala, ali pomislila sem, da je bolje, ako malo počakam. Mati bi mi lahko kdaj očitali, da sem jo jaz razvadila na to »lafo«. Mislila sem o vsej stvari molčati, ali spominjam se, da so večkrat mati rekli, da je boljše, ako se klobuk nosi, zato Ti tudi danes vseeno o tej stvari pišem. Micici sem povedala, da ji misliš kapico kupiti iz žanilje, ali bolj se ji je dopadel klobuk. Obljubila sem ji, da ga ji kupim in pošljem po Tebi, da sem jo odložila. Rekla je, da so nune rekle, naj me prosi, da ga ji kupim. Dala bi ji bila kar ta sivega, ali kaj boš Ti imela, ako v Reko prideš. Sedaj se odločiti z materjo, ali se kupi kapica, ali boš ji nesla ob priliki klobuk. Ne smem pa zabiti povedati, da zdaj se dobi tu na Reki kostanj po 11 in 12 kr kg lep, zato ako hočejo mati, da ga jim kupim, mi piši tudi koliko. Vsak dan se ne dobi, to le, kadar ga z dežele prineso. Vprašaš me, ako sem si dala obleko naredit – dokler je z Mileno toliko opraviti, ne morem nikamor, zato tudi obleke ne rabim nove. Za na ohcet si jo bom dala napravit, ako nas bo res povabil. Samo škoda,da volnena ni, res! Zvečer šivam, tudi citrala sem, a žulj se mi ne naredi, ker so citre bolj mehke kot Tvoje. Od Mici sem danes dobila dopisnico, da je srečno prišla v Trnovo. – Pred dobrim tednom je prišla tudi Nancaradi njenih zob; služi tu na Reki. Milena ravno zdaj pije in sem se spomnila, da od tistega števila gobic ima samo še dve – pomisli, kako pridno pije. Najbolje so tiste, ki si jih pri Kolmanu kupila.Posebnosti druge ne vem! Še to radi grlice. Rada imam živinico, a dokler imam z Mileno toliko opraviti, se Ti lepo zanje zahvalim, ker Milena je grlica, ki da desetkrat več opraviti kot vse Tvoje grlice. Če bi bila pridna Milena, bi bilo to drugače. Povem naj Ti tudi, da kaše ne dobim tu, kaj bi mi pa jela, jaz sem si jo hotela kupiti enkrat, a ni jo dobila. Za danes naj končam, še to, če povem, da pri nas burja piha in cvili kot mačke.Pozdrav in poljub vsem od TvojihIvanke, Ivana in MileneReka, 7. 11. 1898
KORESPONDENCA
Faksimile tega pisma še ni na voljo.