Predraga Julija!



Pisati bi morala danes materi, da se jim zahvalim za trud in za poslano – pa ker vem, da boš Ti še lepše jim se zahvalila kot jaz pismeno,tedaj Te prosim, da izrečeš mojo zahvalo!



Danes sem pospravljala moko, ker je precej vlažna, da se mi ne pokvari. Vedi, da so se vse ta žlahtne hruške zmečkale, edino ena je ostala, tudi tepke so vse mehke, a jabolk več gnilih – tedaj veš, da imam dela, da denem vse v red. Najbolj žal mi pa je, ker se je posteljica Milene prej hrušk naužila kot mi, prav težko bo ven za spraviti; ravno prav, da sem brala zadnjič odgovor v W. M., kako madeže od sadja iz obleke spraviti. Res, da sem koj plevce iztresla ven in odmočila, a kljub temu ne bo šlo rado ven. Milena mora tedaj še par dni ležati na nje trdi postelji. Istodobno z zabojem sprejela kislo zelje iz Lj.,kakor veš, 50 kg stane me z vožnjo in s posodo 5,20. Ni ravno poceni, a imam ga pri hiši. Tudi sem ravno tisti dan zjutraj kupila zopet 100 kgkrompirja po 2,70, zdaj je najcenejši, tedaj še moram preskrbeti, ker zima je dolga! Ne smem pozabiti, da sem brala namreč že sinoči, čeravno sem pri luči izložavala iz zaboja, vendar sem zagledala pisavo na dno zaboja, s katero se mati poslavljajo od dela – upam, da ne bo, in ne želim tega ne Vam ne sebi – pač pa želim kol\\\'kor tepk, tol\\\'ko let! – Sicer bo pa zaboj ostal v spomin dolgo časa, ker Ivan bo kupil pante in ključavnico, da bomo iz njega napravili shrambo; seveda pokrov bo treba čisto nov, ker so ga na železnici dacarjirazbili.



Sedaj, kako Milena?! Postala bolj mirna in mnogo mleka pije. Včeraj bila jaz in Francka na Trsatu, vstale ob 4. uri in ob 7. uri smo bile že doma; jutri se tudi odpravljam, pa ne vem, kako bo, ker vreme je včeraj in danes deževno! Pisala sem Ti zadnjič radi tečajev, danes samo to: prosim, da mi iz Seiden-papirja vrežeš vzorec in ob priliki pošlješ.



Rožice so se mi vse prijele in begonija celo cvete!



Posebnosti druge ne vem, kakor to, da za drva še nismo zvedeli, bom tedaj prihodnjič pisala!



Kaj novega pri Vas? Upam, da vino ste prejeli, ker je rekel Gilich, da ga takoj odpošlje. Najbolje je, da ga stočite po steklenicah, je rekel; lahko to storite, ker Vam jih ne manjka.



Končno še enkrat srčna hvala za vse! Pozdrav vsem, posebno poljublja Tebe



Tvoja Ivanka, Ivan in Milena



Reka, 8. 10.1898