Predraga Julija!



Popoldan je – zdaj ko sem Tvoj listek prejela. Res raznovrstno sem mislila, kaj bi utegnilo vzrok biti tako dolgemu molčanju; mislila sem, da znabiti se je pismo izgubilo, tudi Ivanu se je čudno zdelo, ko ni bilo odgovora od Tebe. Priganjal me je vedno, da naj vprašam, ako si pismo dobila in danes sem se res pripravila, da Ti napišem par vrstic, med tem pa ravno pismonoša pozvoni in dekla prinese Tvoje pismo – Kar zadene radi žime je tako: ako mati za Božiče sem pridejo, mi le kupi, čeprav dražje – drugače ne, bom pozneje jo tukaj kupila, ako misliš, da ni draga tukaj žima.



Ako me Ti ali kdo drugi obišče, bomo pa že kako naredili, da bo prav! – Torej le tedaj mi kupi žimo, ako mati sem pridejo!



Vreme je bilo pri nas poletno, včeraj je prav vroče sonce pripekalo, ponoči se je pooblačilo in pričelo dežiti, vendar danes popoldan je že zopet vedro.



Ker je bilo včeraj tako lepo vreme, sem namočila obleko za prati, vendar ker se je ponoči vreme skvarilo, bo kaj slabo za sušiti.Prale nisvi, od kar so mati tukaj bili, torej je bilo že čas!



Danes sem tudi deklo poslala k šivilji, kdaj da Ti obleko napravi, rekla, je da v nedeljo bo vse gotovo, naredila bi bila že vse, da ji nisem rekla, da se nič ne mudi.



Cvetlice, koje si mi Ti po materi poslala, so še zdaj pri življenju.



Ne vem, ali sem Ti že povedala ali ne, da sem kupila 2 žaklja krompirja, to je 100 kg. Kg po 3. Zdaj je poln zaboj, kojega so mati mi naredili. Včeraj, ko sem šla k maši, sem šla tudi na trg pogledat za kostanj, ali zelo je drag; tako debel, kot so ga mati kupili, je po 20–21 kr.Jaz imam mojega še vsega, ker ga hranim, ni ga dosti, zato naj bo za kako posebnost.Odkar so šli mati, ga nisem še kuhala.



Vino tudi stoji lepo zapečateno v kraju, ga nič ne poskušava, kako moč ima v sebi.Zato do danes nisem iz lastnega prepričanja vedela, je li dobro ali ne, zdaj vem, vsaj iz Tvojega pisma. Ravno zdaj je Ivan tudi deklo za celo leto okordal, zadovoljna je tu ostati ravno za to plačilo, kot je zdaj imela za leto: 3,80 x 12 = 45,60.



Zdaj v kratkem dobi Ivan enega asistenta z Dunaja. Polno imam dela kot Harrichovka in zdaj me pa še Ivan straši, da se bom mogla še več učiti. – Citre zdaj vsak večer v roke primem, strune mi ne pokajo, ker imam precej nizko glašene in gotovo bo pri Tebi vzrok – previsoko glašenje strun.



Veseli me, da se me je Miklavž spomnil, to še tembolj, ker se me je kar na dveh krajih, doma in tukaj.Povem naj Ti, da mi je prinesel tukaj: rožičev, lešnikov in dateljnov, hranim, da Ti dam pokusiti, kadar sem prideš – samo če bo šlo tako naprej – vedi, da vsak večer, predno v postelj zlezem, grem po en rožič ali datelj in tako se število vedno krči, in če enega vzamem, potem moram še drugega – ja, včasih celo tretjega. –Gotovo veš iz lastne skušnje iz otročjih let, kako si hodila krušiti darila Miklavževa.



Ivan je prinesel pa dvoje knjig – da so zdaj mati tu, gotovo bi morala trikrat čaj skuhati in zjutraj bi ju dobila še pokonci – tako zanimivi knjigi sti. Razlaga meni večkrat, pa nič ni kaj zadovoljen z mojo pridnostjo – ker če sem prej še tako dobro razpoložena, začnem pri učenju ali razlaganju zehati, nazadnje spati.Obupal je že nad menoj.



Prosim Te edino, da mi kupiš v Ljubljeni 1koc ali pa kovter, da bom imela za fanta; ni potreba kaj dobrega, da bo le debelo.



Jaz in Ivan ne prideva za Božič domov, ostaneva v Reki!



Radi fanta mi ni treba domov hoditi, saj si ga Ti in mati dovolj opisala; da ni velik, to je ravno prav in jetike upam tudi nejma. Ako jo pa ima, ga tako ne more Ivan v enem dnevu popolnoma pregledati, zato radi mojega »fanta« ni treba načrtov predelavati.



Meni pa ako se zljubi domov priti, pridem lahko vsak dan, četudi ni praznik, ker radi dobrih potic in pijače ne hodim domov,kakor veš! Radi maše velike tudi ne!



Ti imaš pa dovolj časa v praznikih, posebno ako dobiš dovoljenje od matere, da lahko dlje časa tu ostaneš in desetak imaš v rokah!



Prihodnjič mi natanko piši, kako si sklenila. – Kako fantu piši, o tem Ti prihodnjič pišem, ko dobim od Tebe natančno pismo! – Micica mi je tudi pisala, da ostane čez Božič v Trnovem in me vabi na sv. Štefana tja, tako tudi nune!



Ker moram radi pošte končati, zato sprejmi srčne pozdrave za sebe in za vse, posebno Tebe mnogokrat poljublja



Tvoja Ivanka in Ivan



Zraven koca (kovtra) Te prosim, da bi mi tudi kupila blago za modroc, koliko se za eno posteljo spolštram rabi, bodo mati vedeli; blago pa vem, da je ceneje v Ljublj. kot v R. Žimo ste doma bolj natanko pregledale in primerjale z drugo, da je ceneje v Reki – ali ne? –