Predraga moja Julija!



Niti slaba pisava, niti kaj drugega, kar Ti misliš, ni krivo mojemu molčanju.



Ivan me je vsaki dan priganjal, naj Ti pišem, pa odlašala sem do petka, tj. danes, mislila sem Ti pisati – pa danes dobila pismo od Tebe, katerega danes gotovo nisem pričakovala!



Krivo, da Ti do danes nisem nič pisala, je, ker sem hotela prej končati heklarijo za Te in Ti tako povedati, koliko kosov je z ene škatle. Naredila sem jaz in seveda F. 7 ½ kosov.



Poslala sem jo bila danes zjutraj, da naj mi kupi eno škatlo hekelgarna, če bi bil tudi 10 kr dražji, a ni ga dobila, kakršnega bi bila jaz rada, četudi je rekla, da je bila v 5 prodajalnicah.



Prisrčna hvala za poslano »tricolorko«, saj veš, kako me ljubke cvetlice razveselé vedno, posebno pa zdaj, ko jih jaz nimam.Tolažim se s tem, da sčasoma mi bo tudi to dano! Zapisovala sem si, ko sem kačkala, kaj vse Ti moram pisati, kadar bom prišla do tega, namreč – da Ti bom pismo pisala!



Torej, kar po vrsti sedaj! Kaj počno Tvoje cvetlice, ali so kaj občutile, da sem jih presadila? V dnu si predstavljam, kako lepo imaš vrstene po oknih; znabiti Ti nekatere celo cveto!



Ako se ne motim, da si mi zadnjič ponujala iz prijaznosti enega golobčka. Ako imaš kojega »luškanega«, hrani ga za mene, ker zelo rada bi kaj imela v kurničku, tudi ako bi bil mlad, bi se pri meni lepo udomačil, kot nekdanji, »belči«.



Pri nas je nastala zima, ostra burja brije tako, da bi človeku kmalu zamrznil dih. Gotovo se spominjaš, kako sem pravila, da je mraz v Dub. Vidiš, ravno tak mraz je tukaj že skoraj 8 dni. Vse je že oblečeno v zimsko obleko in tudi »zimska okna« se povsod natičejo. Ker je taka burja, sem tudi jaz zlezla v hlače in v zimske čevlje.



Oblekla bi si bila gotovo tudi zimsko jopico, da nisem je doma pustila. Ako jo nobeden ne nosi in ako jo mi je mogoče dobiti, me bo zelo veselilo, da jo na stran deneš za ob priliki!



V zadnjem pismu mi pišeš obilo novic; veseli me, da se potrudiš in mi obilo pišeš. Pišeš mi radi slačkov. Kar se slačkov tiče, za katere me vprašaš, bi skoraj rekla: »La buona madre non dicè, volete?«, ker veste, da rada vzamem vse, kar dobim od doma, posebno, če me ne stane nič.



Če bi Vas pa še katerikrat dobra misel obšla in bi se na mene spomnili, tedaj denite to prêcej zopet na stran – vendar morate deti prêcej, da se ne skesate.



Zelo lepe črke si kupila in to je nekaj vredno, ker niso težke za delati. Ako hočeš še »Einsätze«, kupi hekelgarna, zdaj veš, koliko se naredi iz ene škatle.



Francka zelo težko pisma pričakuje od M., posebno, ker si ji Ti obljubila, da boš poskrbela, da ji piše. Vabiš me domov, rada bi prišla, posebno da jem črn kruh in hruške, vendar vedno domov letati ne smem, drugače me mati še zapode, seveda v šali. Veselilo me pa bo, ako prideš Ti, ali pa mati, oče, sem, zdaj ko ste si delo postorili.



Hvaležna sem Ti za Tvojo vljudnost, da me domov vabiš, rada pridem domov – pa – saj veš in vem! – Protestirala bi proti eni besedi v zadnjem pismu, pa raje za danes potrpim, ker moram kmalu končati, da ga oddam.



Polde je bil tudi pri nama v R., samo malo časa. Kupila sem pri njem 10 kil moke, katero mi je po pošti poslal, ker tukaj je ne dobim.To, kar dobim, je nesnažno, da ne morem jesti. Prihodnjič nadaljujemo!



Poljublja Te srčno,



Ivanka in Ivan



Reka, 8. 10. 1897