Zagreb, 24./XI. 24

Cenjeni gospod! –

            Takoj sem si mislila, ko sem videla Vašo pisavo, da zopet kaj potrebujete – in res! –

            Podpisali ste se „Vaš prijatelj“ – ali Vi pojma nimate o prijateljstvu! Za prijatelja človek včasih vpraša kako se mu godi, ali je zdrav ali ne in če ne drugače skuša se ga razveseliti vsaj s par dobrimi besedami in željami o Novem letu, o Veliki noči itd. Ampak Vi menda mislite, da so to buržujske navade in ste jih zato ignorirali. –

Že od Velike noči sem težko bolna na srcu in parkrat sem bila že blizu smrti. To malo zdravja in moči, kar mi je še ostalo hočem posvetiti samo svojim najbližjim, pa prosim, da me nikar ne vznemirjajte nikdar več.

            „Domačega Prijatelja“ Vam ne morem poslati, morda ga ima kakšna knjižnica v Ljubljani. Izdajatelj F. Vydra je že pred več leti umrl.

            Vse se mora gojiti, negovati in ceniti – tudi prijateljstvo, drugače zamre. Še ta zadnji nauk Vam dam in želim, da koristite drugim po mogočnosti in dosežete svoje cilje

                                                                            Zofka Demetrović

-        

-