Chios 17/9

Dragica!!

Z nepopisnim veseljem sem danes prejela tvoje ljubko obširno pismo. Za katero se ti iskreno zahvaljujem ker če več časa pismo dobila nobedno nič ker je bila ustavljena pošta. Radi Kriste razvidim da je jezna name ker sem ji že 3 pisala a ni odgovora od nje sem samo eno pismo prejela in potem nič več prosila sem naj mi pove ali se učite igre al ne morda ste si premislile zastonj sem čakala odgovora. Zato tudi se nisem učila nič ali vedi da mi ni prav nič več ker v teh razmerah kakor se zdaj nahajamo mi ni mar niti za življenje. Vzela bi mi dosti časa in papirja za ti vse popisati. Pa nekoliko ti hočem vendar popisati naš vsakdanji položaj: Mislim da je 10 dni tega kar smo začele gledati in videti dosti tovornih vaporjev odhajati proti mestu Zmirni nato pa naenkrat vse vaporje je vzelo Guvorno tako da če bi hoteli oditi bi ne mogli nato begunci so začeli prihajati nato pa polni kot sovdeli ko smo videli da se umikajo s fronte. Potem ponoč in dan ne vidiš drugega kot vapor za vaporjem od tiste strani kako prevažajo vojake. Mesto ni več podobno onemu mirnemu mestu kakor poprej ampak vse je prenapoljeno z ljudstvom sedaj je vojaštva 100.000 tukaj in beguncev avtomobili drvijo eden za drugim ko prej skoro poznali jih niso banje se kopajo sami soldati same žive slike če hočeš videti tako da ne gremo več iz hiše kar smo prej hodili. Pismo nadaljujem je nedelja že v tretje smo vse pakirali tako da sem prav štufa nevem kako bo oh Draga morda se vidimo morda tudi ne več. Sicer če mi je usojeno tu umreti naj bo kakor Bog hoče vendar upam da se na kakšen način rešimo vedi pred pol ure nas je obiskal zrakoplan slišala sem ga videla pa ne. Nato pa strašno pokanje 8 bomb na vaporje v bližini saj veš strašna zmešnjava kaj je in kako da ali naši streljajo ali sovražnik nato smo sprevideli da je bilo od zgoraj nato radi naj ti kaj vkusim tudi jaz sem mislila in pričakovala tvojega odgovora. Ali prišlo je drugači vse je zaprto kruha se skora ne vdobi ker noč in dan pečejo 10 peči ravno za vojake. Hoteli smo že oditi minuli ko je partiral en vovpar v Aleko ali vsi so nam rekli da ni nevšečnosti in bil je tako prenapoljen zvojaštvom da se je moglo pokonci stati eden poleg druzega. Zato so nam svetovali da naj počakamo ker sedaj ne prevažajo več vojaštva iz one strani in beguncev ampak je končano in včeraj so začeli od tu voziti proč vojaštvo upali smo da bo potem lažje se podati na pot bojim se in še z otrokom pa če je slabo morje. Ah skozi koliko nevarnosti nam bo še treba iti. Zato draga skončam to moje pisemce. Ki pa mislim da če nam bo sreča mila da se bomo prej videle nego je prejmeš v roke in če ne draga poskrbi da urediš z mojimi rečmi ki so tam kakor se tiče namreč radi denarja ti je znano da ima gospod karto ki je vloženo 4000 lir Italj. Denarja v Banki di Atene potem drugih 17 egiptovskih 51 in sedaj tri mesece za plačati. Končno pa te prosim ne povej nikomur da sem ti tako pisala v slučaj nesreče pa kakor hočeš. Vedi pa da nikol mi ne bodo plačali gospodarji strahu in življenje ki tvegam radi njih ampak saj niso ne oni ne jaz kriva da je tako. Končujem moje pisanje z mnogimi pozdravi goreče te vduhu poljubljam. Tvoja ljubeča sestrica Felička K. Enako pozdravljam Kristo in reči naj mi odpusti če je še jezna name. Potem vse druge. Felička

V molitev se priporočam.