5./XI. 17 – Draga gospa! –

Jaz se Vas prav dobro spominjam. Osebno bi Vas morda ne prepoznala več in najbrž tudi Vi mene ne. – Tudi jaz nisem izgubila ž oči Vašega delovanja, večkrat sem čitala o Vas v “Edinosti” ki jo dobivamo v redakciji. – Bila bi Vam zelo hvaležna, če bi mi kaj napisali o Tržaških Slovenkah. Kratko in jedrnato, kakor znate. Tudi o zavodu sv. Nikolaja, naravno. Napišite mi čim prej, da bo izšlo že v 4. štev. Rokopis preporočite, da se ne zgubi. Pišite le s svojim pravim imenom – častno je. V listnici uredništva bom seznanila svoje čitateljke tudi osebno z Vami, – kakor Meška v 3. štev., ki jo bodete dobili te dni. – Oprostite, da Vam pišem na karti ali neizrečeno sem obložena z delom. Lahko si mislite, koliko skrbi mi daje to podjetje. To ni samo duševna stran organizacije, – dopisivanje z sotrudniki, – tu je tudi administracija, zbiranje inseratov itd. Vsaka štev. me stoji čez 2000 kron, – to ni malenkost. – Prav od srca Vas najlepše pozdravlja stara ali vendar vedno enaka Zofka

Napišite prav gotovo in čim prej! –