Maribor 2./ IV. 98.
Veleljubezniva gospodična Milka!
Kar nevem kako bi se Vam zahvalil za Vašo veliko prijaznost, ker mi tako pridno pošiljate liste, zlasti pa „Zeit”. Silno sem Vam hvaležen, ker skrbite da imam vedno najnovejšo številko točno v rokah. Tako mi pripravljate najlepše ure v Mariboru! Ali naj Vam liste takoj vrnem ali naj jih shranjujem jaz ter Vam dam potem vse skupaj?! Tako se ni bati, da bi postal prerano filister!
Saj pridem morda zopet k izvirku revij nazaj – na Dunaj. Vse je sicer še v temi, toda izvedel sem, da imam precej upanja. Tudi Štreklja sem „izbezal”, da mi je priznal, da bode oziroma je on tudi cenzor! Obljubil mi je zame storiti, kar se bo dalo. Lamurskemu sem pisal ter ga prosil za priporočilo pri baronu Winklerju. Menda ni hud radi tega, ker mi ni nič odgovoril ali kaj veste?
Pomislite, danes sem dobil dopisnico od – Merice; kar na pošti mi jo je pisala. Zahvaljuje se za razne razgledne karte ter pravi prav imenitno „Le naprej, dokler je še vetra kej!” Res, smijati sem se moral modremu punčetu. Med drugim piše: „Veste zakaj tako grdo pišem? Hm, ni li to genijalno”… Vidite, vidite punčko! V „Slovenki” me pogreša; žal da res nimam časa, dasi bi tako rad nekaj napisal.
24. marca se je brat poročil v Celju. Jaz sem bil – starešina; al' sem se postavljal! Ana jako slabo zgleda; ne vem, kaj ji je. Revica, smili se mi. No, pozneje se že še izvedi! Tudi gospa Z. vedno boleha, zato je pa Adela korenjak!
Rad Vam verujem, da imate obilo posla, zlasti če imate še gosta, saj sem se sam prepričal, kako se Vam godi. Zato Vam prav nič ne zamerim, ako ne morete pisati. Pa pridete zopet kmalu v Sav. dol. in zmenimo se tam do dobra. Ali je prišla Černovičanka? Marici sem pisal nedavno dolgo dolgo pismo, a odgovorila je samo z dopisnico. Prosim – okregajte in pozdravite jo. Ako Vam več ne pišem pred V. nočjo, želim vesele praznike!!
Vam in Vašim prav presrčne pozdrave
Vam ves vdani
Fr Vidic
KORESPONDENCA