Sv. Pavel, dne 26./ X. 97.

            Velecenjena gosp. Milka!

            Za Vaše pismo, ki je vandralo po Koroškem – morda je to Vaš vpliv á la v „Krvi’ – Vam iskrena hvala! Dobil se je zato par dni pozneje, ker ti vražji poštarji tako brezskrbno ravnajo.

            Silno sem se ustrašil Vašega poročila, da je Márica pisala Bežku glede Zvonovega uredništva. Menda mu vendar ni preveč povedala, kaj? Upam, da ne! Pomislite, kako hud bi bil Gov. name, če bi zvedel, da se je po meni raznesla ta „tajnost”. Zato Vas prosim, recite Márici, naj obdrži to zase in naj pazi, da se kdaj ne izda. Jaz itak sam mislim, da ostane vse pri starem, saj bi tudi ne bilo lepo, Bežka tako auf „Knall und Fall” od uredništva odriniti. Pa tudi listu bi škodovalo; saj poznamo, kako so naši ljudje, pri katerih prevladujejo vedno osebnosti nad stvarnostjo. Gov. naj še počaka jedno ali dve leti, potem pa se lahko zvrši kaka sprememba. Da ste Márici povedala, čisto nič ne de, samo ona bi morala biti previdnejša napram Bežku.

            Murnikova igra je baje povsem propala. Gov. mi je pisal, da je občinstvo zdehalo, potem pa bežaló iz gledališča. To je res žalostno, da nimamo sreče z dramatiko. Če je Murnik sam smatral „Napoleonov samovar” za boljšega od ‚Narobe - ideala’, potem si lahko mislim, da i z zadnjim ne bode nič. Od ostalih dveh pa ima baje še-le – naslove! Tudi o Cankarju mi je pisal Gov. Intendanca je njegovo dramo baje res odklonila! Gov. pravi, da igra ni slaba, a preveč ekcentrična kakor Cankar sam. V Ljubljani je pač križ, ker še ni pravega občinstva. Če pomislimo da niti Sudermannova „Heimath” ni uspela, potem je pač lahko verjetno, da mora igra nalašč za Ljubljančane prikrojena biti, če hoče prodreti.

                                                                                                                                  1./XI. 97

Ali se nič ne čudite, da sem še doma? Skoro pred jednim tednom sem napisal prvi del pisma, pri katerem so me zmotili, in potem nisem prišel več k pisanju. Deloma je bilo krivo, ker nisem vedel, kdaj se odpeljem, deloma ker sem bil malo bolehav in silno prehlajen, nekaj pa me je motilo delo. Prebaviti sem moral Pajkuljin „roman”, da napišem za „Narod’ par vrstic. Povem Vam, človek je res v zadregi, kaj naj poreče o takem delu. Pavlina je poprej ropotala proti Govékarju, sedaj pa je podala sama tako - „indijanerico”

No reči moram, Márica jo pač mnogo mnogo nadkriljuje! O Pajkuljinem romanu napišem par splošnih opazk, ker ne maram secirati njene „Misgeburti”! pa ta naslov! Kedar se spomnem nanj se moram jeziti.

            Ali ste čitala, da me je Lampe na platnicah „Dom in Sveta” nahrulil radi mojega članka o „ženskah”. Mož me ni razumel in se prav po neumnem jezi; saj nisem napadal ‚Dom in Sveta’ temveč tožil, da se tudi pri njem ljudje brigajo v prvi vrsti za slike ne pa za vsebino. Kar se pa tiče agitacije, trdil sem pravo.

            „Slov. svet” res nesramno in otročje neumno napada Murka. Čudim se, da more Podgornik kaj tacega sprejete, ko vendar na drugem mestu pripoduje, da je pri Kopitarjevi slavnosti dobro govoril prav isti Muro!

            Jutri odidem zagotovo, ako me kaj nenadnega ne zadrži. Naslov moj ostane star in nadejam se, da me ne pozabite povsem; jaz pa se tudi oglasim večkrat, ako Vam ne bodem preveč nadležen. Ako o poroki ne izveste od Ane, tedaj Vam Márica gotovo sporoči. Gospa Zan. je sedaj že skoro celi mesec bolna; nevarnega sicer nič ni, a vsa onemogla je in slabotna.

            Sedaj le pojdemo na pokopališče; po štirih letih sem zopet enkrat ta dan doma. Oprostite, da Vam tako dolgo nisem odgovoril in da tudi danes bolj površno pišem; prihodnjič pa iz Dunaja.

            Za danes pa Vam pošiljam še iz Št Pavla najiskrenejše pozdrave od starišev in Márice posebno pa sem Vam klanja

                                                                       Vam

                                                                                   vdani

                                                                                       Tr Vidic

Porotniki za progresijo so že izžrebani. Blagovolite izročiti g. Márici pozdrav. Pišem ji iz Dunaja. Kaj poroča Marica? Morda jo vidim novembra.

VIII. Langegasse 4.III.16.

Ana Vas prav „fein” pozdravlja! Sedajle sva skupaj na pošti.