Trst, 14/10/97

Nežen in fini gospod Vidic,

Nimam sicer dosti časa na razpolaganje, ker mi danes razne ”Rezike” kradejo čas, a vendar hočem Vam v naglici pisat par vrstic da se Vam še enkrat zahvaljujem vse ”Cavalierdienste” ki ste mi jih izkazali v Sav. dolini. Bog plati in daj daß ich noch sehr oft ihrer Theilhaftig werde! To je hvaležnost, kaj? Da se mi toži po Š. Paulu ni mi treba povedati, vzkliknem raj z Mačico:  ”Brez vesti in brez srca je ta čas, ki mine tako hitro ravno v Sav. dolini.” Jaz sem sicer tukaj, a moje misli so še vedno na ”Sommerfrische”. Kedaj jih privedem v pravi tir, ne vem, niti snežena odeja jih ne spodi! To je strašno, ako je človek zaljubljen, in še v tako bitje, ki je tako brezsrčno ravnalo z menoj. Pa saj veste, je gotovo že sama izpovedala. Mislila sem da me pride Marica potolažiti, pa tista nova povest za ”Zvon” ji ne da miru, in tako sem jo vidla še le 2 krat pri meni. Jaz pa nisem bila še nikjer, ker me je delo doma držalo. Pa tudi ne maram, ko ne smem nikjer o srčku govorit ”wegen der Eifersuchtsttragödie” Marica razume moje ”gorje a'la Mačica” – zmenile smo se da gremo poslušat ”Eleonoro Duse” katera pride ta mesec v Trst. Radovedna sem na nje ”Dom” in na ”frűhlingsmorgen traum od d'Annunzia – to bo krasno! A'propos – našla sem one ”Parlamentsbilder” ki sem mislila da so ostali v Š. Pavlau. Ko jih prečitam, Vam jih hvaležno vrnem. No – sedaj imam mnogo za čitat, ker se mi je v tem času toliko nakopičilo. Nadaljevanje ”rodoljub.” si poiščem ker trdijo nekateri da ima prav in da piše ”modro in pametno”. Sploh se ne ogrejejo dosti za ”O te ženske” in morda bi bilo bolje da bi bil izbral kaj drugega za I. zv. Morebit se pa Gabršček prepriča da je tako dobro, kar bi želela iz srca. Toda za danes dovolj, pametnega itak ne spravim skupaj. Pozdravite mi v prvi vrsti g. Marico in Vaše stariše, potem pa srčka, kateremu danes niti pisat ne morem, ker mi je prepozno ”gratalo”. Pa saj ne mara za-me nič. Bog Vas živi! Pozdravlja Vas srčno Vam udano

Slovensko dekle