Trst, 5/9

Velecenjeni gospod profesor,

Tamburica je že tu! Z veseljem sem jo zagledala takoj pri prihodu, a v istem trenotku občutila tudi tesnobo v 'srcetu', kako mi bo hudo ko se bodem morala sedaj sama ž njo pečati. Kje naj dobim tako ljubeznivega profesorja in tako zlatkano družico? Samo zavest, da se moramo v prih. letu 'postaviti' dala mi je pogum nadaljevati pričeto podjetje! Sprejmite mojo najsrčnejšo zahvalo za ves trud ki ste ga imeli z menoj in mojo tamburico. 'Bog lonej' in Bog daj zdravje, potem se bodemo še lahko radovali z uspehom ki ga moramo doseči pri velikanskim tamb. koncertu v Št. Pavlu še večji jezi tamkajšnjih Pangermanov. To bo alpu? kaj ne? Vprašati Vas še hočem, kaj li pomeni, da strune ne donijo nič kaj čisto ko pritisnem na b? Ker pri druzih tonih to ne zapazim, blagovolite mi razjasniti stvar in kako naj popravim? Drugače, mislim da bo prav dobra in nič slabša od tiste srčkove, drugače gorje Vam. Že itak sem dovolj jezna na 'zapeljive oči' ki mi pri vsaki reči nagajajo in premotijo celo »'die römischen Ritter aus uralten Zeiten'. Pozdravite mi prav srčno srčka mojega u. ihre liebe Umgebung in povejte no kako jih imam rada. Zahvaljevaje se še enkrat za vse prijaznosti Vaše pozdravlja Vas prav gorko in ponižno

Vaša učenka

ki sedaj v vročem

Trstu pokoro dela in sanja

o preteklih lepih ur.