Žalec 9/8

Prav ljubeznivi gospod duohter,

Vi ste gotovo že mislili da me je srček popolnoma zmotil da nisem Vam še nič pisala, razen dopisnice iz Gradca in razglednice iz Žalca v družbi Zan. Ne, ne to ni tako – veselice in Mici Treo in letenje in frlenje v Griže je krivo na tem – tako da sem še le včeraj pisala nekaj dopisnic in še to samim prav bližnjim sorodnikom – toliko da vedo kje tičim. Potem sem se peljala z Treotovko v Celje, ker njen dopust je bil pri kraji in prišla torej še le zvečer domov. V Št. Paulu nisem še bila, čudo kaj? in komaj čakam izročiti vse pozdrave. Sicer sem vidla včeraj v Celji gč. Marico, pa nisem mogla dosti govoriti ker sem hitela na kolodvor k Mici. Morda se peljem danes s kolesom gor, ako ne pa jutri skoraj gotovo. Zadovoljna sem da so minuli hrupni dnevi in Žalec se mi dosti bolj dopade v svoji vsakdanji – dolgočasni obliki. Imam čisto dovolj s temi jubil. slavnostimi /je li prav?/ in raj bi pisala razglednico onemu – po Nand. receptu. Še 14. in 15. potem bo pa dovolj. Richtig! Marica še pisati Vam ne more, kako je bilo pri [nečitljivo], ker sploh jo ni bilo zraven. A ni to pametno dekle? Prav Vam podobna je! Ano so spravili v Št. Pavl za 2 dni da ne bi se toliko mučila, ko je bila vsa konfuzija pri njih – in jaz morala sem se tolažiti z drugimi. Ali pridete v nedeljo? Vaše majanje z glavo na Dunaju mi ne daje dosti upanja.

Nando še nič o tem pisal – morda se mu pa le zljubi ta skok in Vi mu pomagate. Marica ne zabavlja toliko več čez Sv. Jak, upa pa le da ji pridem naproti do Polčan in da peljem ž njo na Pohorje, »was ich mir jedoch überlegen werde««,  ker sem prav srečna da sem došla po tolikim klatenjem vendar v mirno zavetje. Uprašala me je pa že kaj ste mi pisali – seveda [nečitljivo] pa jaz sem jo podražila da ne povem, kar jo je seve napravilo še bolj radovedno. Slab up, ako se je izrazil res tak, kakor pravite Vi! Morda se je sedaj premislil in vidi le Marico – hrepenečo po idealu – vseh mož!! Dajte no kaj podkurit – da plamen ne ugasne – plamen do 100. Mar. ljubezni!!! – Čas je, da se Vam zahvaljujem in sicer prav srčno za vse Vase ljubeznivosti izkazane mi als Cicerone – ljubeznivosti ki segajo celo – v žep, kar sem v zadnjem trenotku popolnoma pozabila. Pa saj ni bilo čudno, ko smo tako pridirjale na kolodvor da nisem utegnila niti Vas lepo pogledat in se zahvalit za Vaš trud da ste prišli celo na kolodvor. Škoda, 'počakolirala' bi bila še kaj, ali ne? Sedaj pa punctum. Bodite zdravi! in mislite na Dunaju toliko na-me kolikor v Sav dolini na Vas, pozdravljajoča Milka