sedaj že precej dobro poznam. Za onega ki tako žalostno v Vaši sredini sedi in sedaj v boln. tiči je še meni prav žal. A Vi ste pravcati profesor – Respect einflößende Persönlichkeit« Zdi se mi pa, da ste vi najbolj »verschwommen« kar me sicer nič ne genira – saj Vas poznam. Nando Vas je prišel sem gledat, ko Vas ni na Dunaju. Nahaja se namreč že od torka pri nas ter ostane še nekaj dni, in pozdravlja Vas prav prijazno v nadi da Vas kmalu osebno pozdravi a kedaj? – ako se podate morebit že te dni v Sav. dolino, kamor Vas v duhu spremljem. Pohvaliti morem Vas, da ste vzeli karto do Trsta. Dobro znamenje za mene, ako Vam ne 'presneti Fin. Minister' odreče, kar pa ne verujem, in trdno upam da se posreči vdobiti ga pri dobri volji, kakor navadjo so dijaki, in še veliki dijaki, lahko dosežejo. Marica Vas pozdravlja in pravi, naj Vam pišem da se je spreobnila odkar je izvedla da je vse resnica kar se 'v krvi' godi. Jaz pa sem jo dražila, da sta se sprijaznila z Gov. ker je tudi ona nedosledna kakor pravite Vi da je on (seveda v drugem slučaju). Sicer pa bi se dalo o tem dosti govoriti, kar pa danes mi ni mogoče kajti pozno je, ravnokar polnoč je odbila, in po dnevu res ne utegnem nič pisat, posebno sedaj, ko imam toliko fantov pri sebi – bratov – nečakov – bratrancev celo pest in še več. Zato oprostite mi da tako na kratko odgovarjam na Vaše ljubeznivo pismo, a prihranim vse za 'Plausch' kateri bo gotov, kaj ne? Pozdravite prav prijazno Vašega predsednika! Zahvaljevaje se še enkrat na Vašej ljubeznivosti pozdravlja Vas srčno

Vam udana učenka

NB. Danes bil naš tamb. uč. D. Abram pri meni, in zmenila sva se, da začnemo se vadit po novem letu, ker sedaj ni časa in inštrum. ni še tukaj. Torej vendar! Hvala Bogu! –

[pismo se nanaša v prvem delu na fotografijo Literarnega kluba na Dunaju