2/6/98

Ljubeznivi gd. Doktor.

Kako je bilo lepo od Vas da ste me že včeraj naznanili 'prekrasno' novico. Prišla sem ob osmi uri domov in zagledavši brzojav vedla sem takoj da je oznanitelj dolgo pričakovanega imenovanja. Kako sem bila vesela! Verujte mi prav tako, kakor bi me zadel Haupttreffer! Radujem se z Vami iz srca da ste dosegli to, kar zaslužite.

Hvala Bogu da je sedaj razburjenost pri kraju. Ali ste bili nervozni. Mislim si. Po zadnjem Vašem pismu sem bila popolnoma uverjena da boste Vi in noben drugi 'der Auserkorene', ali bala sem se da se stvar še vleče na dolgo prečitavši oni dopis v Edinosti ki bi bil moral pridi že davno prej. Hvala Vam za ono pismo, kjer ste mi tako natanjko poročali ter pri mnogih opravilih meni toliko časa 'ofrali'. Ali se boste sedaj, gospod major, mene še kaj spominjali? Bog daj da bi bila na zlatem ovratniku vedno prišita – sreča! Požrtvovalnost in vztrajnost – ter brihtna glavica – našle so takrat vendar odmev.

Vsi, vsi se radujemo z Vami in naš oče so včeraj jokali, ko sem jim pravila o Vas; ter rekli: 'Saj sem videl precej da je pameten in 'brihten' fant, naročali so mi tudi naj v njih imenu čestitam.

Hvala Vam za dopisnico, a mislila sem da boste v S. Pavlu te praznike. Jaz sem bila pa na Rakeku in Postojni z našimi ljudmi na rendez – vous – zato neredna pošiljatev 'Zeit' in Edinosti, kar mi boste oprostili. Končno kličem Vam še krepki: 'Bog Vas živi v čast sl. narodu!' Srčen pozdrav od vam udane m.