Bled, 8/11/29

Dragi gospod doktor,

Z menoj ni nič. Sedaj se jedva dobri mesec tukaj, pa sem morala že 2x v T. celo za moj god sem bandala, tako da sem dobila Vaše ljubo pismo s čestitkami še le ko sem se vrnila. Hvala Vam iskrena da ste se me spomnili. Lepše bi bilo da smo po pogramu vsi tukaj zbrani skupaj praznovali. Tisti naš ljubi veliki župan je med tem obolel in ne bi bil mogel priti. Po govorenju drugih izgleda da je bolezen bolj resna in opasna kakor si on sam misli. Ne vem pa v koliko je resnice na tem. Ko sem se pa povratku iz T. ustavila v Lj in jih obiskala je že dobro izgledal in samo tožil da mu je zabranjeno govoriti in da se [nečitljivo]v Hvar za daljše bivanje. Prav oni dan sem bila tam ko ste Vi bili pri obeh in sem jako obžalovala da sem prišla tja popoldne in ne zjutraj, kakor sem nameravala. Bi se bili opoldne tam našli in lepo kramljali. Po zadnji karti iz Hvara vidim da sta dobre volje in zato mislim da ni tako hudo, kakor se govori. Vi bodete vsekakor pravo stanje poznali, kaj?

Kaj bo z vašim izletom semkaj? Odkar sem se vrnila dežuje neprestano, tako da ne moremo spraviti v red vrt za zimo. Čakam še par lepih dni in potem mislim oditi na jug, najbrž v Opatijo /ker v T. nimam stanovanja/ tembolj ker se je Zdenka vrnila iz Dunaja in potrebuje morskega zraka, da se popravi po celoletni muki v šoli pri dr. Moll-u. Zato Vam ne morem niti dosti prigovarjat priti v to slabo vreme, a seveda sem še vedno pripravljena z veseljem sprejeti goste, ki se zadovoljujejo z — našo družbo v topli sobi! Imeli bi nam gotovo dosti zanimivega povedat iz svojega potovanja v Prago in Marica o vtisih v Beogradu! S srčnim pozdravom Vam in Marici, tudi od Zdenke

Vam vedno udana

Milka