Dragi gospod doktor,

(Sedaj ko ste oženjeni, Vas že lahko tako tituliram kaj?)

Vaše pismo me je tako razveselilo, da bi bila najraj takoj odgovorila ako bi bilo sploh možno, ker pa je letošnja »Božičnica« trajala do 15 t. m. nisem smela za drugega imeti smisla kakor za to, da opravim kolikor možno te vbožce v gorke suknje. –Tudi ne prosim odpuščanja, ker ste Vi bili še večji, recimo lenuh od mene in sedaj podajva si roki čez hribe in doline!

Torej hvala lepa za dolgo pismo in Marici za one poljubčke in prosim Vas, da jih ji vračate v obili meri v mojem imenu. Torej napravila se je, kakor vidim, dobri agent. Comissionsgescheift,in ima srečo da da sem jaz v vecjem mestu in imam vrhu tega še Nandota na Dunaj, da mi ni treba nadlegovati nje, drugače ojjoj.

Čula sem od gč. Piano da so šli na Dunaj Zan. In Adele ni mislila takoj da ste Vi – Cicerone. Lepo od Vas, da ste se me spominjali takoj po njih odhodu. Ne omenjate pa nič da bi kaj prišli v Trst z Marico kakor smo se zmenili. Ali res ne bo možno napraviti ta skok pred potovanjem – v Rim? Potem pa sploh nimam upanja nekaj let – ker vem da je teško potovati s – recimo – punkeljni – kaj ne?

Drugi teden  najbrže pojde na dunaj Gironmin radi nekega opravila, da ne bi bila zima, oklenila bi se ga, tako pa si prihranim vse le – za Pariz. V soboto pa nas zapusti Lamurskij. Imel je iti že začetkom t. l. pa je bil bolan skoraj 2 meseca. Radi tega smo se zopet približali in smo vedno – prijatelji kakor pravijo naš oče, ker bolezen odpravi vse premisleke. Tudi ne šlišimo nič in ne vemo niti kaj je resnice na tem. Morda nič – morda vse, a mi se ne zanimamo. Te dni so pri nas dokler odrinejo. Stanko ostane še nekaj časa pri nas, dokler najdejo in vselijo stanovanje, a Wladko (ta mlajši) je že sprejet pri Lloydu in odpotuje tudi te dni v Calcutto. Sedaj bodete lahko z L. kaj prerešetali in ako bodete preveč poslušali Stritarja ali Bab. Terminologii se pripravlja 'nekdo' tukaj enkrat tudi Vašo slovenščino prejeti in se bo potem Gl. malo potolažil. Ubogi človek Vi, ne veste tudi ne koga poslušati. Na Preširnovo ilustrirano izdajo sem se naročila in mislim da je lepa ali predraga (5.20), nevezana, tako da bo stala prav za prav okoli 7 gl. ni to malo preveč. Vsi 'šimfajo' da bo imel le 'tujec' največ koristi! Kakor po navadi pri nas. –

Letoš. št. Zvona nisem še čitala ker mi ne preostaje časa, platnice se mi pa prav nič ne dopadejo – tako seunjonistično da je prišla ven pravcata Mumia!

Torej Marica je pustila 'Slovenko' in sem radovedna na 1. št. nove urednice ki je ali bo preveč dekadentna ako bo preveč poslušala Kristana. Toda ne prenaglimo se si sodbo. –Marico kaj malo vidim, odkar je poročena živi le za hčeri in jaz tudi ne utegnem iti k njej kakor malo kedaj. Marica II. je srečna v Rusiji se svojim Lojzelnom in je pisala nedavno prav čisto ruski ter se pridno uči s prof. Hostnikom. Mar. pravi da je oni spis res sama sebi poklonila, akoravno bi se mislila in tudi lahko vjela da ga je posvetila tudi Marici naši. Na občnem zboru Straže je bil  tudi Govekar toda nihče od mnogih znancev ni govoril ž njim, in morebit je bil kaj pri Mar.a potem jo nisem nič videla.

Gč. Piano piše večkrat in je sedaj bolj zadovoljna. Tudi hvali vaše ljudi posebno dobrega očeta o kateri blagi duši ne more dovolj pripovedovati. Samo jezi se vedno nad 'paglavci' ki je nočejo nič ubogati ter so silno razhovajeni in ona trpi grozno pri tem. Za praznike je bila tudi doma. Seveda nima pravega društva, kar je čisto umevno ker pri Z. ni več tako živo kakor je bilo ob času ko je bila Marica še tam. Toda dovolj 'ciacol' za danes in jaz mislim da sem se prav 'plemenito' (kakor ste želeli Vi) maščevala. Bodite zdravi Vi in Vaša Marica, katero bodete prav ljubko pozdravili od mene. V nadi da se kaj kmalo oglasite pozdravlja vas

Vam udana

Milka