ID 1846
Pošiljatelj Franc Kosič
Prejemnik Zofija Šušmelj (Kosič)
Poslano iz
Poslano v Aleksandrija
Datum 02.07.1945
Vir Arhiv družine Kosič
Teme Aleksandrinstvo Druga svetovna vojna Ljubezen Zakon Poroka

Sgt. Y. 197. Kosič Franc. 2. 7. 45. 159. M. U. R. A. F. C. M. F. Ljublena mi Ženka. -1- Sprejmi moje iskrene poljube in nebrojno gorečih poljubou na tvoje lepe uste. Vedi Ženka da jast sem prau in pri najbolšem zdravju, ko enako upam i ot tebe. Jast Ženka se imam prau, ko panavidi, novega ti nimam nič za povet, use je še ko prej, le ti ljuba mi mnogo mankaš, o ti neveš in nikoli neboš vedla, kolko te tvoj možiček ljubi, ljubi te blazno, in uaski dan več. Veš učasih ko sam nase mislim in se premišlujem, pa vidim na sebi da semse mnogo spremenu. Ot kar so tebe moje oči vidle, več za nobenega neporajtam, le tebe imam v mislih, zmiraj si ti v mojem srcu, a use drugo mije postalo več ko ot več. Premišlujem nate, in zmiraj iščem v tebi kaj novega, rat bi iskal tvoje skrivnosti, ma vem da ih nimaš zame. Učasih te bi rat imel poleh sebe, sam da ti bi govoru, da tebi uprašau to pa to, pa nemorem si -2- predaleč, a vpismu se nemore use, nima mesta v pismah za si use povet. In tudi prej ko sem prišeu k tebi, nismo imela časa za si kaj resnega, in žiulenskega povet, prekratki so nam bli dnevi, in vem tudi sedaj če bi prišeu nebi si znala govort, le morda po par mesceu skupnega žiulenja, bi si lahko pridobila trenutke za take pogovore. In toje prau da je tako, sva mlada in v tistih par dnevah skupnega žiulenja, živimo za našo ljubezen, saj samo v ljubezni je žiulenje ne Pupi in danes mise zdi da še pramalo, kratko je žiulenje ko pomislim kako lepa je ljubezen, ljubezen kadar se dva ljubita ko se midva. Kratki so trenutki ko te stisnem k sebi, ko poljublam tvoja slatka usta kratki so tisti trenutki ko se zgubim v tebi o ti so najkrajši, Ženka ni to ljubezen, ljubezen katero nam je Bog podaril, o ljuba sam to je žiulenje dveh bitji, katera se ljubita in ki nemasta skriunosti met sabo, ko sva midva. Veš naše spoznanje toje blo zasojeno toje blo zapisano v naši usodi, ko je zapisana naša smrt, in v to verjamem. -3- Ženka verjameš kar ti tvoj Franci povej kar piše, o ja, sam ti mi verjameš Tisi moje bitje ena oseba, tisi moja za vedno ne ljuba daje tako! Viš Pupi učasih postajam ko mali otročiček, tebi use povem, ko i ti meni, učasih otročje pišem, iščem pri tebi tolažbo, in upanje, in ti mi use to daš, daš mi z tvojo ljubeznijo do mene. Hraniš me z tvojimi lepimi pogledami z lepimi besedami, z ljubeznijo, poiš me s slatkimi poljubi. Viš tudi če sem daleč, če učasih trpim, ma ti lepi spomini nate, mi dajo veselje, se počutim srečen ki imam tebe. Ti ljuba mesi prerodila, živim le za tebe, ki vem da spet en dan bom srečen v tvojem naročju. Vem da en dan meboš bošala slatko poljublala, semi podala cela, o kedaj bom lahko polužu mojo glavo na tvoja prsa, poljublal tvoj lep vrat, prsa, mali trebušek, o use, tebe, napoju s z tvoje ljubeznijo, opiu se tebe moja Venera, moja edina ljubezen, moje žiulenje. O Ženka bodi vedno močna, ustrajaj za našo ljubezen, in z tem, en dan boš dočakala use to. Napravi se lepa, malc za tvojega Franceta, Franci če tebe, i on živi le za tebe. Sprejmi moj slatki poljub in rajski pozdrav tvoj Možiček Franci.

KORESPONDENCA

Za ogled faksimila tega pisma kliknite tukaj.