ID 1830
Pošiljatelj Franc Kosič
Prejemnik Zofija Šušmelj (Kosič)
Poslano iz
Poslano v Aleksandrija
Datum 13.12.1943
Vir Arhiv družine Kosič
Teme Ljubezen Sreča Poroka Zdravje

13/12. 43

Draga mi Zofi.

 

-1-

            Upam da v kratkem to pisemce ti bo izročeno, v roke ti ga bo podal en moj dobri prijatel z katerim smo že precej časa skupaj.

            Pupi bodi ljubezniva in prijazna z nim, če leti bo mogoče postrejžiga, kar ti bo pri roki, če te bi slučajno kakšno uslugo poprosil napravimu, če ti je v moči, je prijazen in pošten fant, tako da nebodo mislili da Franci ima ženko, ko si neki prestaulajo, (amtal) ampak tako, ko se ih nenajde pousot.

            Ponem ti pošlem eno malo božično darilce, to je spomin z krajeu ki smo bili pred nekaj tedni, saj sem si želeu da ti bi ga jast izrociu, pa ki ne vem kedaj pridem, tako sem si mislu že ki gre moj prijatel, bolše da ga on ponese, tako bo saj sigurno prišlo v tuoje ročiče.

            Ko sebo on vrnil sem ga poprosil, da naj se oglasi pri tebi, samo ti mu povej kedaj naj pride, tako da bosta zmenjena, tako da če imas kaj zame, mi ponese on. Eno lepo dougo pisemče, en časnik, pa sem zadovolen, tako da če mi nebo mogoče prit tam na te velike praznike, bom imeu malo zabave z čitanjem tuojega pisma.

            Veš komaj pričakujem dan, ko bom šeu i jast na mali dopust, ko pomislim da te bom spet vidu, kar srce mi začne

-2-

utripat, saj upam da bom v kratkem pri tebi, pri moji ljubezni, pri tisti za katero z veseljem prenašam te teške dneve moje usode.

            Saj neverjetno mi se zdi da bom spet tako srečen, da bom spet vidu tuoj lep obrasek, tebe ki tolikokrat iščem v teh dougih nočeh, v katerih moje ranjeno srce nenajde miru.

            O kop bomo skupaj eden poleh drugega, v tisti nepozableni sobici, naketo le če pomislim čeu drhtim.

            Saj bo res ne Draga, saj boš fraij te dneve ki bom tam saj boš zmano preljuba ženiča, skupaj noč in dan, nobeden nas nebo motil Pupi, kene da bo to use uresničeno, ki tolko hrepenim za tem.

            O moje danes solzne oči sped boste oživele, i napoile se z veseljem, gledale v one oči ki danes so tako daleč, pogovarjale se z nimi, in oboževale ta moj biser ljubezni.

            O srce moje danes žalostno, ki nenajdeš veselja v tem pustem kraju, a tolko iščeš pot z tega trnenga grmouja, bliža se dan ki našlo boš pot ki iščeš, i napoilo se boš z usem kar iščeš.

            Draga to so uzkliki mojega ranjenega srca, saj nobeden ne sliši te usklike, samo ti Pupi veš za moje bolečine, samo ti imaš zdravilo za nih, ali ta zdravila so daleč, stotine i stotine kilometro, i to kilometrou puščave, samega peska nikjer človeško oko nenajde bilco zelenega, viš to nas odvaja.

-3-

            Pupi še nekoliko dnevou pa prišu bo Božič, spet on Božič na tem afriškem kontinentu, upam da po tazadni v tej pusti deželi.

            Božič najlepši praznik v letu, praznik katerega mnogi narodi že stoletja praznujejo, usak po svojem običaju.

            Vilja Božična noč ki napoji z veseljem mnoga srca, družine se skupijo, da bi saj enkrat v letu , z svojemi starši brati in sestrami, skupmo razveselile, i ta dan v bratstvu praznovale.

            Saj i prinas, v naši lepi Slovenski zemlici, se je pred leti use to dogajalo, danes pa use je ovenelo v teških mukag ki naši prenašajo.

            Ni dougo časa ki zgonovi naših belih čirkvičah oznanjala Božični večer, a danes use je mrtvo, i to usakodnevno petje je sovražnik otnesel.

            Beli snegeč ki usako Božično noč, si pokrivau črno zemlico, i bliščau si ot svetlečih bakl, katerih so nosile gruče ljudi, k polnočnici, Danes tebe pokriva rudeča kri maših milih in drugih rojakov.

            Pupi pri useh teh teških dnevah, bodi vesela, saj smo srečna da saj si lahko dopisujemo, in učasih vidva, tudi če poretkoma, samo da bi vedno tako, saj kolko drugih ni to nimajo, saj mi daš prau ne Draga mi Ljublena.

-4-

            Draga z usega srca ti želim Vesele Božične praznike da bi ih pri zadovolstvu pasala, in pri najbolšem zdrauju.

            Tudi če Franci nebo ta bot poleh tebe, misli si ko da sem tam, saj i bom tam z mislimi i z srcem.

            Pupi v mojem imenu vošči usim vesele praznike, saj ot koga sem imeu naslu sem že pisal, samo teti in družini Trobec na žalost nimam naslova, pa im nisem mogu pisat, tako boš pa ti to namesto mene napraula.

            Najlepše pozdravim Mamo in želim vesel Božične praznike, upam da ih bom hmali videl.

            Draga končam to pisemce, saj bi ti pisal še več ma upam da tadrugo ti v kratkme času, povem usmeno.

            Bodi vesela upaj v mene ki te ljubim, in ki nikoli ne boš pozablena, ti si moje žiulenje, in upanje.

            Saj bo hmali tisti dan ko bom mojo trudno glauco naslono, na tuoja prsa, ne da bo tako o preljuba moja ženica.

            Sprejmi moje iskrene pozdrave, in na tisoce poljubou podarim na tuoje nepozablene uste.

            Tuoj zvesti do groba možiček     Franci.

KORESPONDENCA

Za ogled faksimila tega pisma kliknite tukaj.