Sgt. Kosič Franc. 8. 5. 44. Squadron N_=^° 94. R.A.F. M.E. Ljubleni moj srček. -1- Najprej sprejmi najiskreniji pozdrau in goreč poljup na tuoje nikoli nepozablene uste. Vedi da jast sem prau in pri najbolšem zdrauju, enako upam ot tebe in ostalih. Draga tako rat bi teu ti kaj veselega napisat, pa mi na noben način negre, use je tako žaloštno in pusto okoli mene, dnevi mi tako neskončno počasi potekajo, edina misel ki mi je neprenehoma v glavi, je, kedaj pride tisiti dan ko tebom k sebi stisnu, in slatko poljubil. Še nikoli v mojem žiulenju mi ni blo tako dauhčas, podnevi še nekako mi se zdi da potekajo ure, al ko grem k usakdanjemu počitku, z veliko teškočo pridem do par ur mirnega spanja. In ko po polnoči zaspim, usako tolko se prebudim, pa tebe Draga iščem, a nažalost use je prazno okoli mene, le stranice šatora plapotajo nad glavo ot nočnega vetriča. Glih včiraj ponoči, sem spet sanjal o tebi, saj že dugo časa prej nisem nikoli ot tebe Draga sanjal, in mnogo sem biu hualežen tej lepi noči, katera mi podarila, prau kratek sain ot moje predrage Zofice. Saj mnogo o temu sam nevem, le to še vem, da smo bla skupaj, v tisti naši nepozableni sobici, in ti mi si -2- razne dogadjaje pripovedovala, o naših lepih preteklih dni skupaj prebitih, še sedaj opčutim kako so tuoje lepe ročice me božale, in opčutil sem tuoje lepo deviško telo. A ko te sem stisnu k sebi in slatko poljubil, ti mi rečeš bodi še mal pri meni, takrat se prebudim, prau zares da sem mislu da si poleh mene, a tiste tuoje besede, tako razločno sem ih slisal, ko da si res ti poleh mene. Ma ko pridem k sebi, in vidim da nisem pri tebi, ampak v mojem šotoru, neveš kako teško mi je blo, saj se prau nemore opisat pre žalostno je. Pupi pres tebe ni žiulenja, o saj da mogu slišat tuoj glasek pa magari enkrat na teden, pa bi biu veseu, a v resnici je use drugače, kolko mesceu te nisem že vidu, saj mi se zdijo leta, saj če ne bi imeu upanje da enkrat i to žiulenje bo končalo, bi človek se prau pomešal. Upam saj da kmali pride tisti dan, ko spet bom v tuojem naročju, gledal tuoje nežne oči, te p božal in slatko poljublal, povej mi saj bodo tisti dnevi, sama ljubezen, samo uživanje, in veselje naših ranjenih src, katera tolko časa trpijo osamlenost, in pustočo dougih dni. Draga samo Boh mi naj obvarva zdrauje, in hitro skupnost, pa vedi da takrat bo veselje in zadovolstvo naših ranjenih src. Z upanjem da hmal pride tisti lep dan, te najlepše pozdravim in goreče poljubim. Tuoj do groba zvest bo. Možiček Franci.