Predragi brat Janez!...

Nepopisno smo bili veseli ko smo dobili 2. dopisnice od tebe ko prej 21. mesecev nič zelo smo veseli ker praviš da si zdrav ti ter bratje France in Mihael hvala Bogu, kar vam iz celega srca želimo tudi za naprej. Za Antona je žalostno ker se nič ne ve pa morda se bo še oglasil Bog daj da bi se. Od Miha smo dobili tudi že 9. dopisnic ter Katarine P. 18. in od Osadkarjev 2. jako smo veseli ko dobimo kako sporočilo od vaše strani to je naše naj večje veselje. Danes je bila v tukajšnji cerkvi sv. Birma katere so se udeležili tudi naši slov. otroci bili so tudi tetini trije starejši a žalibog to je slabo ker ne zastopimo jezika se niso tudi nič naučili, ker slo. duhovnika nimamo par dni je prišel toliko da jih je spovedal Č. Gospod iz Srpenice. Mi smo vsi zdravi in dobro nam gre hvala Bogu, le nepopisno veselega snidenja težko pričakujemo pa upamo da bo kmalu zasijalo ljubo solnčice miru po žalostni naravi. Sprejmi tisočere pozdrave in srčne poljube od nas vseh z mislijo na skorajšno svidenje. Še en pozdrav bodite vsi bratje zdravi. Z Bogom od tvoje sestre Amalije.