Dragi oče!

Da ne bi skrbeli, kako sem se vozil, in kako sem prišel v Ljubljano, hočem Vam sporočiti: Vozil sem se v drugem razredu, ker v tretjem ni bilo prostora. Vozili smo se vkup jaz, Boletova dva in Turek. Prišel sem srečno v Ljubljano. Noga mi je tudi že boljša. Turku sem dal denar, za katerega se Vam zahvaljuje. Imam se dobro, blatno je tako, da ni iz pod strehe za stopiti, in tudi še sedaj dežuje. Viktorja sem še tisti večer videl ko sem prišel. Rekel je, da naj Julka njemuu ali meni vsaj par dni prej piše, predno pride v Ljubljano. Imam se dobro, kar upam tudi od Vas. Ker drugih novosti ne vem, zato pozdravljam Vse, posebno pa Vas,

Vaš hvaležni sin
Josip

Nedatirano, poštni žig 5. 1. 1900