Prvačini dne 5. 11. 1937

Draga mi ljubljena Kristina prej koti kej več pišem te srčno pozdravim goreče poljubim sporočim ti da otroci so zdravi jaz ti nemorem popisati žalosti cela občina ga obžaluje Draga mi Kristina mi smo od prviga dneva pri njim use smo storli noč in da smo bili okoli njega noč in dan smo imeli kompanijo zmiraj jaz sem kuhala in dva pri njemu zupu je imel noč in dan kar je on poželel gaje marija moja hči prašala no kako je zame dobro saj mi nič ne manka samo tičje mleko on sprvega dneva sje pravil da u merje no govorjenje je zmiraj lepo govoril do zadniga use priporočaval kakor je rekel na dan pretka mu bo zgonilo in saboto bo pogreb 500 lir sen si dolžil za pogreb usi smo jokali ki je rekel usi proč samo moji otroci pri meni jaz sem bila cile noci in dni okoli njega je blo en večir sen bila tako trudna sme tako noge bolile sen mu rekla čem jet en par ur počivat ma če mi dovoliš ja ben bejšte sen mu rekla zbogom mje primu za obe roki in mje obožal oh mama odprosmo si če sem vam kej rekel nezamirte če jaz ozdravim se bomo tako radi imeli da še nikoli tako ben ja duša moja če ti bog da zdravlje bomo šli na svito goro usi skupaj in se kristina pride tako bomo še veseli ali bog ni dopustil gaje prišel zupnik obiskat sam sije zvolil za ga spovidat in ob hajat in svito olje muje dal ga ni bolnika da bi tako use videl kakor on in do zadni ure lepo govoru smo ga prašali če bi rad vidu slavicu je reku da ja hitro zvečer smo napravli telegram in zvečer ob osmih je prišla je rekel o ti slavica juje stisnu okoli vrata o ti moja žena ne smo mu rekli bo kmali tukaj o slavica ti te dobro poznam zbogom potle ni vec govoru če sha je kej prašalo ja li ne ene tri ure je še živel potle do tiga zadniga večera use je pil kar smo mu dali in sam primu v roko. o Draga moja kako ti jaz teško pišem te boge otroke jih nisem mogla tolažit dobro daje bila slavica na dan pogreba je bla strašno taki jok da use je jokalo otroci so tili jet h nemu trugu so bli godci in pevci otroci so od velike žalosti niso moli slišat godit da proč s ž nimi zdej sose pomerili niso več tako žalostni pogreb je bil strašno lip šapeli buke  na trugi in roš pričudnih cel grob je bil zasut žnimi justina je šla glešču kakšno bolezen je imel da nič druzega ku prav tu hudu plučencu ki ju ni mogoče ozdravit da je tudi gorici edniga zdravu da je bil na tisti način da je umeru in da na negovu postilu gra usaki ležat

Draga moja velika nesreča ali je triba use pozabit otroci so prinas 3 dni so bili pri kodriči da so malo pozabili saj niso rade šle rihart je ostal pri nas jaz otrok ne dam nobednemu dokler ne prideš in tudi če pojdeš se če dol jaz otroke sprejmem so kakor doma krave imamo mi sveni hudemo od provlet čedol in kokoše in mačko otroci se nič ne bojijo usaki dan grejo zmano in use od premo in prezračimo biti dosti več pisala sej ti boju se druzi ki jih take kuhajo daje groza nej bo žalosti zaklučim to moje pisanje te srčno pozdravim goreče poljubim te pozdravi berto marija pepe tata in usi cela družina Zbogom

žalujoča mama do smrti jaz storim use sperve use kar morem in še bom če bom zdrava

jaz sem mu rekla nej bog raj mene uzame in tebe pusti ali usoda je bila taka