ID
1575
Poslano iz Aleksandrija
Poslano v Ilirska Bistrica
Datum 04.10.1942
Vir Arhiv družine Kosič

Spoštovana gospa

Na ta dan naše zaročitve hočem Vam napisat en par vrstic
Usoda nam je bila da smo se mogli srečat v teh dalnih krajeh in daleč od naše domovine.
Na ta dan naše zaročitve mankala ste nam dosti. Rada bi Vas spoznala tisti dan, poln ljubezni in veselja. Ma upam da tisti dan ni daleč ko se bomo lahko spoznali, in vidli, ampak ne samo za kratek čas, ampak za vedno, ce boste vi zadovolna, upam da ja, ko moja Mama je zadovolna s temu, in za Vašega Sina tako tudi si želim da tudi Vi neboste proti temu ampak upam in si želim da boste zadovolna.
Jast imenujem se Zofka, 18 letna sem, moja rojstna Vas je Privačna.
In tako upam da ko tisti dan bo prišu ies da bom smela priti do Vas, da me boste spremla v Vaše naročje, ko Vašega Sina, in tolažila me boste ko ena dobra Mati.
Res je da v teh dalnih krajeh nisem sama ampak ses Mojo Mamo.
O verjemtemi ko sem jast srečna, ki v teh krajeh sem našla enega dobrega in poštenega fanta, in koliko ga jast ljubim, in se ljubimo iz poštenega srca, koliko veselja nam boste napravili ko Vi in moja Mama, peljali Nas boste pret oltar in združili nas boste za večno.
Upam da use naše želje niso več daleč ampak bliza se nam dan veselja in radosti.
Sprejmite iz srca želine pozdrave v upanju da tudi dan našega spoznanja ni več daleč.
Ostajam Zofka Šušmel.

KORESPONDENCA