Dragi prijatelj!

Oprosti, da Ti tako dolgo ničesar ne pišem, toda naprežen sem neprestano in dela imam — brezplačnega seveda — preko glave.

Sedaj mi dela zopet razstava v Zagrebu mnogo preglavice; dopisovanja je ogromno in naši umetniki so in menda ostanejo mrtva masa, katero treba vedno in vedno drezati in priganjati. Sicer se ne ganejo.

Sit sem že silno tega Tantalskega posla a do zagrebške razstave še vztrajam, potem pa se umaknem drugim. Pa naj bodo »umetniki« med seboj in naj pokažejo, da me ni treba. »Slovenec« nesramno intrigira in seveda je tudi med našimi člani nekaj takih bojazljivcev, ki se bojé celó — Štefetovih impertinenc.

Prosim Te, reci g. Bernekerju, naj vsekakor pošlje še kaj za Zagreb. Njegovi dve stvari so Hrvatom resnično najbolj ugajale. Hrvatski listi prinesó tudi reprodukcijo njegovega mladeniča. Tvoje Márice pa se nismo upali fotografirati brez Tvojega dovoljenja.

A propos! Dr. Tavčarju tisti portret silno ugaja in pozabivši, da me je že enkrat prašal radi nje, me je nedavno zopet spraševal: »Kaj je tisto za ena preklet\' fejst baba?« (Ipsissima verba, torej že — oprostiš.)

Reci torej g. Bernekerju, naj nam pošlje kaj, da bo kiparstvo boljše zastopano!

Če ni drugače, mu pomaga naše društvo nekoliko za voznino!

Pa članarino plačajta, če je še nista! Denar rabimo!! —

Za Prešernovo štev. si spisal lep članek! Dobro! Tudi za Strossmayerjev album si poslal — zlasti zame, ki še vedno mislim na tisti roman, — prav zanimiv članek!

Jaz sem spisal kratko črtico o Prešernovi Netiki (t. j. materi njegovih treh otrok). Njena hči mi je pravila zanimive stvari: Netiko so hoteli kar zapored »osrečiti« — Kastelic, Korytko in grof Horodinski. Prešern je igral dobrega varuha, zato jo je pa — blagoslovil kar trikrat. No, s te strani Prešern pač ni bil značaj! Še — Govékar ga je osramotil.

Kaj pa nadutež Cankar počne? Hotel sem mu odgovoriti, pa se bržčas ne lotim brezupnega posla. Odgovora je dobil že dva! Ti najmlajši so strašni prevzetniki! — Pozdrav gospej in Tebi!

Tvoj
Fran
7./nov. 00