Novo mesto, dné 9. IV. 98.

Dragi!

Žal, da se ne vidimo. V Ljubljano ne pridem, ker sem že ves denar zakrtačil, pa tudi zató ne, ker moram še teh par dnij vsaj nekoliko izkoristiti. Saj veš, matura pred durmi, trka nánje, jaz pa še ves krmežljáv ležim v postelji. Naposled, ljubi moj, po kaj naj grem v Ljubljano? Ona je zá-me tujka, industrijelno, filistrsko mesto s policijskim redom in tovarnami, ponarejenim vinom in kislimi obrazi. »Boh lónej«... Tebe in vzlasti Cankarja bi res prav rad videl, pa kaj češ, denarček, ki sem ga razsejal po novomeških gostilnah, neče vzkliti zbog prevelike suše. I no, saj se bomo takó in takó kmalu videli, lunica se še stókrat ne bo več pokatalicala po nêbi, ko si bomo že lahkó kot »freie Staats- und Spiessbürger« stisnili krepke desnice.

Kar si mi naznanil gledé na Cankarja, me srčno veseli, če misli risati samó do oktobra, potlej pa jo pobrisati na Dunaj. Oh, škoda, da nisem v Ljubljani! Jaz bi mu naredil pridigo, kakoršne še ni slišal svoj živ-dan ne. Jaz bi mu zapiskal prelepo žalostinko o »zlati svôbodi prodani«, prodani na rovaš brezumne prostosti — formalne, telésne prostosti, čim je prava svobôda, svobôda mislij in čustev, jasnih mislij in čustev — pokopána. Jaz ne vem, zakaj se noče potruditi, da bi si preskrbel sčasoma kako službo, v kateri bi bil popolnoma prost in neodgovoren za svoje delovanje. O ko bi le hotel! Ut desint... Pa kaj pravim, »desint«, ko dobro vem, da bi se že dalo napraviti, ko bi le hôtel! Kako se bom pa jaz spravil na Dunaj? In če dobim uslišano prošnjo, da bi namreč služil pri vojakih le 8 tednov, prav gotovo pojdem še letos na Dunaj, če imam tudi gôri stradati kot pès, kar se pa, upam, ne bo zgodilo.

Jako rad bi pisal Cankarju, pa ne vem naslova. Kaj misliš z njegovo prejšnjo gospodinjo, ne vem. Jaz upam, da bo C. vendar-le izpolnil svoj namen, ki ga je imel pred pol leta, to pa zató, ker je tudi literarno zopet oživel. Želim mu najboljšega vspéha. Kar si Ti odšel, sem začel zopet po malem pesnikovati. Po malem in slabó, kakor vselej, kadar sem se po dolgem času zopet spravil na Pegaza. — Če Ti bi kak proizvod 4 ugajal, poroči mi.
[ Prepis pesmi:]

1. Še jedenkrat rečem: Devica

IT. Nedelja je danes, nedelja
TIT. Kadar za gorami tam daljnimi
IV. Šum vira in zefira

V. Francu Prešernu

VI. In zopet je danes prekrasen dan
VII. Zašlo je solnce žarko.